Vladimiran agj

Vladimiran agj
Владимирская область

Vladimiran agjan flag Vladimiran agjan znam
Pälidn	Vladimir
Pind - Ühtes - saum vezid (%).	66-nz' 29 084 km² 1,12
Eläjiden lugu - Kaik - Sageduz	34-nz' 1,378,337 ristitud (2018) 47,39 rist./km²
Regionaline KSP - Kaik, nügüdläižiš arvoiš - Ühtele hengele	42-nz' 392,1 mlrd rub. (2016) 281,4 tuh. rub.
Federaline ümbrik	Keskuzline
Venäman ekonomine region	Keskuzline
Valdkundkel' (-keled)	venäkel'
Gubernator	Svetlana Orlova
Administracijan pämez'	hän-žo
Käskusenandajan Suiman ezimez'	Vladimir Kiselöv
Avtokod	33
Aigvöd	UTC 3 (MSK 0)

Vladimiran agj (ven.: Владимирская область) om Venälaižen Federacijan subjekt.

Se mülüb Federaližhe keskuzümbrikho.

Agjan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om Vladimir.

Keled

Valdkundkel' om üks'jäine — venäkel'.

Istorii

Vladimiran agj om olmas vs 1944 elokun 14. päiväspäi.

Vladimiran agjan Päkäskuz om vahvištadud vn 2001 14. päiväl elokud Käskusenandajan Suiman ezitajil, allekirjutadud agjan Administracijan pämehel sil-žo päiväl da om väges äiluguižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused

Vladimiran agjan reljefan kart.

Agj röunatab Alalidnan agjanke päivnouzmas, Räzanin agjanke suves, Moskvan agjanke suvipäivlaskmas da päivlaskmas, Jaroslavlin da Ivanovon agjoidenke pohjoižes. Vladimiran agj om mererandatoi.

Pind om 29 084 km², sidä kesken mec — 55% (pedajikod oma enambuses), sod ottas 1,3% (374 km²) agjan pohjoižpäivnouzmas. Znamasižed joged oma Kläz'm da Okanjogi niiden ližajogidenke, ned mülüdas Volgan i Kaspijan meren basseinha.

Reljef om kukhikaz lodehes da pohjoižes, tazo alangoidenke suvipäivnouzmpolele. Kaikiš korktemb čokkoim om Klinan da Dmitrovan kukkazsel'gan nimetoi taho (271 m) agjan lodehes. Kaikiš madalamb čokkoim om Kläz'm-jogen kendäk agjan päivnouzmas (68 m).

Klimat om ven kontinentaline. Heinkun keskmäine lämuz om 18.. 19 C°. Vilukun kesklämuz om −9..−12 C°. Paneb sadegid 550..600 mm vodes, enamba kaiked kezakus-elokus da redukus (60..80 mm kus), vähemba kaiked — uhokus-sulakus (30 mm kus).

Londuseližed varad oma turbaz, raudkivend, fosforitad, sauvondmaterialad (sauvondgips, saved, letked), mouckivi.

Tobmuz

Vauged pert' om agjan gubernatoran radsija, Käskusenandajan Suiman ištundoiden sija da agjan Administracijan sijaduz Vladimiras.

Agjan pämez' nimitase gubernatoraks. Svetlana Orlova radab gubernatoran vs 2013 keväz'kun 24. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Gubernator om mugažo agjan Administracijan pämez', hän märičeb sen strukturad da paneb Administracijan ühtnijoid radnikusile.

Vladimiran agjan üks'kodine parlament om Käskusenandai Suim. Kaik rahvaz valičeb sen 38 ezitajad videks vodeks. Vladimir Kiselöv radab Käskusenandajan Suiman ezimeheks vs 2009 keväz'kun 18. päiväspäi kahtenden strokun jäl'geten.

Radonoigendai tobmuz om Vladimiran agjan Administracii. Agjan departamentad da komitetad alištudas Administracijale.

Vn 2013 8. päiväl sügüz'kud Käskusenandajan Suiman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba (6. kucund), sil-žo päiväl valitihe gubernatorad. Nügüdläine gubernator sai vägestust ezmäižel tural 74,73% änid rezul'tatanke.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 1 443 693 ristitud. Lidnalaižiden pala om seičeme ühesandest.

Kaik om kaks'kümne koume lidnad agjas da 9 lidnanvuittušt žilod. Toižed järedad lidnad (enamba 100 tuh. eläjid vl 2017, surembaspäi penembha) oma Kovrov i Murom. Vl 2017 kaik oli 20 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 89,3%, ukrainalaižed — 0,9%, totarlaižed — 0,5%, armenijalaižed — 0,4%, toižed rahvahad — 2,3%, rahvahuden ozutandata — 6,6%.

Irdkosketused

• Vladimiran agjan gubernatoran oficialine sait (gubernator33.ru). (ven.)
• Vladimiran agjan gubernatoran da Administracijan oficialine sait (avo.ru). (ven.) (angl.)
• Vladimiran agjan Käskusenandajan Suiman oficialine sait (zsvo.ru). (ven.)