Wikiji na univerzi
| Wikiji na univerzi | |
|---|---|
| Avtor | Miran Hladnik |
| Naslov izvirnika | Wikiji na univerzi oz. Vključevanje Wikipedije v študijsko delo |
| Jezik | slovenski |
| Subjekt | slovenščina |
| Žanr | pomisel |
| Vrsta medija | INOVUP 20. aprila 13.00–15.00, zoom |
| Klasifikacija | |
Izkušnja z wikiji študenta kvalificira za ozaveščeno, previdno in pravno neproblematično rokovanje s tujo intelektualno lastnino. Enciklopedični članki v principu niso znanstveno, ampak strokovno pisanje, čeprav vsaj v večjih jezikih nekateri članki po vsebinski in po tehnični plati nedvomno dobivajo znanstveni status. Obenem wikiji študenta nagovarjajo, da sam svojega prispevka ne obravnava kot nedotakljivo intelektualno lastnino, ampak da ga že skraja odpre dopolnilom, popravkom in usklajevanju drugih wikipedistov. Sodelovalnost, tolerantnost, transparentnost, mednarodnost, objektivnost, ki značijo wikiizkušnjo, so tudi današnji civilizacijski imperativi. Zato wikiji niso le ena izmed simpatičnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, uporabnih v pedagoškem procesu, ampak so – na zloveščem ozadju aktualne uzurpacije avtorskih pravic, omejevanja dostopa do informacij z izgovorom zaščite osebnih podatkov ali izgovorom varovanja kulturne dediščine ter podobnih civilizacijskih bolezni – nosilec pozitivnih socialnih aspiracij.
Wikipedija je samo ena od sestra Wikimedijine družine
[uredi]Zakaj si upam predavati na temo wikijev
[uredi]Reference:
Wikijevski krasni novi svet
[uredi]- Popravljalci sveta | Youtube
- Wikipedija je indikator preživitvene sposobnosti jezikov in kultur: Andras Kornai: smrt jezikov
- Wikipedijski memo
- Wikipedija je zgled občanske/skupnostne znanosti/raziskovanja (ang. citizen science), občanska znanost pa je eden od civilizacijskih postulatov
- Na Wikipedijo se ne prijavimo zato, da bi oblikovali geslo o sebi.
Struktura wikistrani na primeru Franceta Prešerna
[uredi]- logotip, servisne strani, mednarodne povezave
- zavihki ogled, urejanje kode, zgodovina strani z ogledom sprememb in možnostjo razveljavitve redakcij
- na dnu predogled, objavi spremembe
- čisto zgoraj svoj profil, ogled svojih posegov ipd.
Wikijezik je podoben html-kodi
[uredi]- odstavek napravim s prazno vrstico (na začetku vrstice ne smem napraviti presledka)
- poglavje označim z enačaji
- naštevalni seznam označujem z zvezdicami
- zunanje spletne povezave delam v oglatih oklepajih
- notranje povezave (tj. tiste, ki peljejo na wikistrani) pa delam z dvojnimi oglatimi oklepaji
- opombo vklenem med <ref> in </ref>
Kje vse lahko objavljam
[uredi]Wikiverza je za projekte ali alternativa spletnim učilnicam
[uredi]Prim. Glavna stran Wikiverze
Wikiknjige so za učbenike, priročnike in druge knjige
[uredi]- Nova pisarija (učbenik spletnega pisanja)
- Dobrave (lokalna zgodovina)
- Načrt slovenske spletne literarne zgodovine 1965--2025
Zbirka je za slike, zvok, filme in podatkovne zbirke
[uredi]Wikipodatki v ozadju skrbijo za mednarodno in drugačno povezanost vsebin
[uredi]Spet klikni na primer Prešerna.
Wikipedija je spletna enciklopedija, na kateri mora vsaka stroka sama oblikovati vsebino, če ji je kaj mar za razširjanje spoznanj
[uredi]- Wikipedija ni samo vir informacij, ampak naj bo v prvi vrsti prostor, kamor informacije prispevamo
- Če nismo zadovoljni z informacijami, ki zadevajo našo stroko, ne iščimo krivca vsenaokrog, ampak informacije popravimo. Nikogar drugega razen nas predstavnikov stroke ni, ki bi bil zanje odgovoren. Nobenega vrhovnega niti področnega uredništva ni, zgolj zainteresirani in proaktivni uporabniki. Za morebitno slabo kvaliteto gesel z našega področja smo kratka krivi sami.
- Wikipedija je enciklopedija, enciklopedije pa so strokovne in ne znanstvene publikacije. Objavljajo le preverjene in referencirane informacije, ne pa rezultatov lastnih raziskav (te lahko postavimo na Wikiverzo ali med Wikiknjige). Z leti so ambicije Wikipedije na nekaterih področjih in nekaterih jezikih vendar tako narasle, da je v njej vedno več gesel, ki imajo značaj preglednih znanstvenih člankov. Znanstvenih točk zanje vendarle (še, žal) ne moremo pričakovati, čeprav obstaja interno vrednotenje gesel in čeprav je avtorstvo sledljivo do posamezne vejice.