Pojdi na vsebino

Vezna črta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.

Matematika

[uredi | uredi kodo]

Vezno črto se na primer uporablja za označitev skupine neskončnokrat ponavljajočih decimalnih števk:

ali za označitev periode ponavljajočih členov v periodičnem verižnem ulomku. Na primer:

Edina števila, ki imajo periodične verižne ulomke, so kvadratna iracionalna števila.

Uporabljajo se tudi pri označevanju korenske osnove, kjer se imenuje korenova črta, oziroma korenska črta. Na primer člena 2 in sta radikanda, njuna kvadratni koren ali n-ti koren pa se zapiše z vezno črto:

Z vezno črto se označuje aritmetično sredino spremenljivk, na primer:

Z vezno črto se označuje povprečno vrednost neke spremenljivke, na primer hitrosti:

Z njo se označuje tudi konjugirano kompleksno število, npr.:

Tako rabljena vezna črta se imenuje prečna črta.

Geometrija

[uredi | uredi kodo]

Z vezno črto se v geometriji označuje daljice, npr.:

»daljica iz točke A v točko B«.

Matematična logika

[uredi | uredi kodo]

Vezno črto v logiki se včasih uporablja v Booleovi algebri, kjer služi za označitev skupine izrazov, nad katerimi se želi izvesti negacijo:

Fizika

[uredi | uredi kodo]

V fiziki delcev z vezno črto označujejo antidelce, npr. barionov. in sta na primer simbola za proton in antiproton. Pri električno nabitih leptonih so njihovi antidelci po navadi označeni z njihovim električnim nabojem, npr. e in e za elektron in pozitron. Antinevtrini pa so označeni z vezno črto, npr. elektronski antinevtrino ().

Vezne črte se ne sme zamenjevati s podobnim zapisom vektorjev, npr.:

»vektor iz točke A v točko B«, ali »vektor a

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]