Veliki slinar (gliva)
| Veliki slinar (gliva) | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Glive |
| Oddelek: | Prostotrosnice |
| Razred: | Listarice |
| Red: | Cevarji |
| Družina: | Slinarke |
| Rod: | Slinarji |
| Vrsta: | G. glutinosus
|
| Dvočlensko ime | |
| Gomphidius glutinosus (Schaeff.) Fr. | |
| Sinonimi | |
|
Agaricus mucosus Bull., 1812 | |
Veliki slinar (znanstveno ime Gomphidius glutinosus) je gliva iz rodu slinarjev (Gomphidius).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je temno vijolične, rjavkaste do sivkaste barve in ima v premeru od 3 do 12 cm. Na sredini ima izboklino, robovi pa so spodviti. Najprej je konveksen kasneje se splošči. Površina je prekrita s sluzasto in lepljivo kopreno, ki v mladosti prekriva celo gobo, kasneje pa se pretrga in pusti na betu nekaj pramenov in nerazločen obroč.[1]
Lističi so široko razmaknjeni in potekajo po betu navzdol. Včasih so razvejani. Imajo voskasto teksturo in so rahlo kosmati zaradi mnogih cistid. Najprej so bele barve, nato posivijo in končno počrnijo zaradi trosov.
Bet je visok od 4 do 10 cm in širok do 2 cm. Je bele barve, proti zoženemu dnišču pa je rumen. Rumen del beta se z Melzerjevim reagentom obarva temno zeleno do črno.[2]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Rastejo jeseni v iglastih gozdovih v manjših skupinah ali posamično. Veljajo za mikorizne glive, ki tvorijo simbiontsko razmerje z drevesi, vendar se pojavljajo domnevanja, da so v resnici zajedalci na specifičnih vrstah cevark, ki so ektomikorizne. Naprimer za sorodnega rožnatega slinarja (Gomphidius roseus) so dokazali, da zajeda micelij prožne lupljivke (Suillus bovinus).[3]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je rjavo črn. Trosi so razmeroma veliki in vretenasti ter merijo 17–20 × 5,5–6 µm.[4]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- rožnati slinar (Gomphidius roseus) ima rdečkast klobuk in raste pod bori
- pegasti slinar (Gomphidius maculatus) je manjši, ima črnikasto lisast klobuk, na pritisnjenih mestih najprej pordeči in nato počrni
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna. Mnenja o primernosti te gobe za mizo se razlikujejo, nekateri viri jo zelo cenijo[5], drugi pa so bolj zadržani.[4] Veliki slinar ima blag okus in je primeren za mešanje z drugimi gobami ter v juhah in enolončnicah. Ni primeren za sušenje. Sluz in kožico klobuka je priporočljivo odstraniti čim prej po obiranju. Črvi jih le redko napadejo.[6]
Je sposoben bioakumulacije težkih elementov in sicer v koncentracijah tudi do 10000 krat večjih od ozadja. To lastnost je mogoče uporabiti za dekontaminacijo območij, onesnaženih z radioaktivnim cezijem-137.[7]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Ilustracija -
Lističi in bet -
Mlada goba -
Prerez -
Trosi
_Fr_57130_crop.jpg)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Davis, R. Michael; Sommer, Robert; Menge, John A. (2012). Field Guide to Mushrooms of Western North America. Berkeley: University of California Press. str. 202–203. ISBN 978-0-520-95360-4. OCLC 797915861.
- ↑ Miller, Orson K. (1971). »The Genus Gomphidius with a Revised Description of the Gomphidiaceae and a Key to the Genera«. Mycologia. 63 (6): 1129–1163. doi:10.2307/3757989. JSTOR 3757989.
- ↑ Olsson, Pal Axel; Münzenberger, Babette; Mahmood, Shahid; Erland, Susanne (2000). »Molecular and anatomical evidence for a three-way association between Pinus sylvestris and the ectomycorrhizal fungi Suillus bovinus and Gomphidius roseus«. Mycological Research. 104 (11): 1372–1378. doi:10.1017/S0953756200002823.
- ↑ 4,0 4,1 Phillips, Roger (2006). Mushrooms. Pan MacMillan. str. 270. ISBN 978-0-330-44237-4.
- ↑ Lamaison, Jean-Louis; Polese, Jean-Marie (2005). The Great Encyclopedia of Mushrooms. Könemann. str. 34. ISBN 978-3-8331-1239-3.
- ↑ Zeitlmayr, Linus (1976). Wild Mushrooms:An Illustrated Handbook. Garden City Press, Hertfordshire. str. 93–94. ISBN 978-0-584-10324-3.
- ↑ Stamets, Paul (2011). »How Mushrooms Can Clean Up Radioactive Contamination - An 8 Step Plan«. Permaculture - Practical Solutions for Self-reliance. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2022. Pridobljeno 16. oktobra 2024.