Veličastni kukmak

Veličastni kukmak
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Glive
Oddelek:	Prostotrosnice
Razred:	Listarice
Red:	Listarji
Družina:	Kukmarke
Rod:	Kukmaki
Vrsta:	A. augustus
Dvočlensko ime
	Agaricus augustus; Fr.
Sinonimi
	Psalliota augusta (Fr.) Quél.; Agaricus augustus var. perrarus (Schulzer) Bon & Cappelli

Veličastni kukmak (znanstveno ime Agaricus augustus) je gliva iz rodu kukmakov (Agaricus).

Značilnosti

Je velika goba tipične oblike kukmakov. V mladosti je klobuk polkroglast, nato pa se razširi, postane konveksen in na koncu ploščat, s premerom od 8–30 cm. Povrhnjica klobuka je suha in gosto poraščena s koncentrično razporejenimi rjavo obarvanimi luskami na beli do rumeni podlagi.

Lističi so gosti in sprva svetli, z zrelostjo pa postanejo rožnate in nato temno rjave barve. So prosti – niso pritrjeni na bet. Pri nezrelih primerkih so prekriti z občutljivo belo kopreno, ki sega od beta do oboda klobuka.

Bet je debelejši zgoraj kot v dnišču. Visok je od 7 do 30 cm in debel od 2 do 6 cm. Pri zrelih primerkih je okrašen z visečim obročkom – ostankom zastiralca, ki je prekrivalo lističe. Nad obročkom je bet gladek in bele do rumene barve. Spodaj je prekrit s številnimi majhnimi luskami.^[2]

Meso je debelo, čvrsto in belo, v betu in na pritisk lahko rahlo porumeni. Zaradi prisotnosti benzaldehida ima močan in sladek vonj, ki spominja na mandlje oziroma marcipan.^[3]

Schaefferjev test pokaže pozitivno rdečo reakcijo. Povrhnjica klobuka se obarva rumeno po nanosu 10-% KOH.^[2]

Razširjenost in življenjski prostor

Raste od poznega poletja do jeseni na tleh, bogatih s humusom v listnatih in iglastih gozdovih.^[2]^[4] Gliva je gniloživka in hranila pridobiva iz razpadajočih odmrlih organske snovi. Zdi se, da je bližina človekovih dejavnosti ne ovira.^[5]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je čokoladno rjave barve. Trosi so elipsoidni in merijo 7–10 × 4,5–6,5 μm.^[2]

Podobne vrste

Moellerjev kukmak (Agaricus moelleri) je strupen in ima luskice na klobuku a je bistveno manjši, na prerezu porumeni in ima neprijeten vonj po karbolu.
Hrapava trnovka (Echinoderma asperum) je podobna zaradi rjavih lusk in gostih lističev, a ima neprijeten vonj.

Uporabnost

Je užitna in cenjena goba.^[6]

Zaradi sposobnosti bioakumulacije kadmija, je potrebna pazljivost zaradi morebitne onesnaženosti rastišča. V švicarski študiji so namerili bioakumulacijo kovinskega kadmija, s količino 2,44 mg na kilogram sveže teže.^[7] Podobno velja tudi za mnoge druge vrste kukmakov. Vzorci, zbrani v bližini talilnic kovin in urbanih območij, so imeli višjo vsebnost kadmija. Največjo koncentracijo so našli v trosovnici, sledi preostali del klobuka, najmanj pa spodnji del beta.^[8]

Galerija slik

Ilustracija
Mlada goba
Zastiralce in lističi
Prerez
Trosi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Veličastni kukmak

www.gobe.si

Sklici

↑ »Agaricus augustus taxon record details at Index Fungorum«. Index Fungorum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2011. Pridobljeno 14. januarja 2010.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Noordeloos M. E. (2001). Volume 5 of Flora Agaricina Neerlandica: Critical Monographs on Families of Agarics and Boleti Occurring in the Netherlands. CRC Press. str. 44–45. ISBN 90-5410-495-3. Pridobljeno 13. januarja 2010.
↑ Wood W. F.; Watson R. L.; Largent D. L. (1990). »The Odor of Agaricus augustus«. Mycologia. 82: 276–278. doi:10.2307/3759861.
↑ Michael Jordan (1995). The Encyclopedia of Fungi of Britain and Europe. David & Charles. str. 221. ISBN 0-7153-0129-2.
↑ Arora D. (1986). Mushrooms Demystified: a Comprehensive Guide to the Fleshy Fungi. Berkeley, Calif: Ten Speed Press. str. 45. ISBN 0-89815-169-4. Google Books
↑ Boa ER. (2006). "Champignons Comestibles Sauvages" [Edible Wild Mushrooms] (v francoščini). Food and Agriculture Organization of the United Nations. str. 141. ISBN 92-5-205157-0.
↑ Neukom P. (2005). »Métaux toxiques dans les champignons comestibles. Danger pour la santé des consommateurs?«. Bulletin Suisse de Mycologie (v francoščini). 15 (4): 170–171. ISSN 0373-2959.
↑ Kalač P.; Svoboda L.; Havlíčková B. (2004). »Contents of cadmium and mercury in edible mushrooms«. Journal of Applied Biomedicine. 2: 15–20. doi:10.32725/jab.2004.002. ISSN 1214-0287.

[1] »Agaricus augustus taxon record details at Index Fungorum«. Index Fungorum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2011. Pridobljeno 14. januarja 2010.

[Bas1988-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Noordeloos M. E. (2001). Volume 5 of Flora Agaricina Neerlandica: Critical Monographs on Families of Agarics and Boleti Occurring in the Netherlands. CRC Press. str. 44–45. ISBN 90-5410-495-3. Pridobljeno 13. januarja 2010.

[3] Wood W. F.; Watson R. L.; Largent D. L. (1990). »The Odor of Agaricus augustus«. Mycologia. 82: 276–278. doi:10.2307/3759861.

[jordan-4] Michael Jordan (1995). The Encyclopedia of Fungi of Britain and Europe. David & Charles. str. 221. ISBN 0-7153-0129-2.

[Arora1986-5] Arora D. (1986). Mushrooms Demystified: a Comprehensive Guide to the Fleshy Fungi. Berkeley, Calif: Ten Speed Press. str. 45. ISBN 0-89815-169-4. Google Books

[comest-6] Boa ER. (2006). "Champignons Comestibles Sauvages" [Edible Wild Mushrooms] (v francoščini). Food and Agriculture Organization of the United Nations. str. 141. ISBN 92-5-205157-0.

[7] Neukom P. (2005). »Métaux toxiques dans les champignons comestibles. Danger pour la santé des consommateurs?«. Bulletin Suisse de Mycologie (v francoščini). 15 (4): 170–171. ISSN 0373-2959.

[8] Kalač P.; Svoboda L.; Havlíčková B. (2004). »Contents of cadmium and mercury in edible mushrooms«. Journal of Applied Biomedicine. 2: 15–20. doi:10.32725/jab.2004.002. ISSN 1214-0287.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]