Vele di Scampia
Vele di Scampia (»Jadra Scampie«) so stanovanjski kompleks v istoimenski četrti Neaplja, zgrajen v letih 1962 do 1975.[1]
Kompleks, ki ga je zasnoval italijanski arhitekt Francesco Di Salvo, je prvotno sestavljalo sedem zgradb, ki so s trikotno obliko spominjale na jadra. Štiri od njih so bile porušene leta 1997, 2000, 2003 in 2020;[2] od preostalih treh sta dve predvideni za rušenje, medtem ko zadnjo nameravajo prenoviti.[3] Četrt Scampia je s časom postala zloglasna kot središče tihotapcev in preprodajalcev drog, stanovanjski kompleks pa mnogi vidijo kot simbol kulturnega propadanja predmestij milijonskih mest.[1][3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Gradnja Jader je bila sestavni del večjega načrta za razvoj mesta, ki je predvideval njegovo širjenje v vse dostopne smeri. Cona Scampia je bila namenjena gradnji ljudskih stanovanj, to je velikih kombinatov, ki bi vsebovali majhna družinska stanovanja in obilico skupnih prostorov, zelenih površin in vseh komunalnih ter trgovskih infrastruktur. Di Salvo, ki je vse od prvih let republike načrtoval arhitekture ljudskih stanovanj, je v realizaciji Jader uvidel možnost nastanka modernega samozadostnega predmestja. Njegova ideja je slonela na skromni površini posameznih stanovanj, ki bi dovolila njihovo sorazmerno nizko ceno, zaradi česar bi si stanovalci v kratkem lahko privoščili njihov odkup. Tako bi kompleks postal skupna lastnina prebivalcev. Skromne bivalne prostore bi odtehtali veliki parki, športni objekti in igrišča, družabni prostori kot kinodvorane, gledališča in klubi, predvsem pa kapilarna mreža šol in vrtcev, komunalnih storitev in veleblagovnic.[4][5]
Zgradbe so sestavljene vsaka iz dveh vzporednih konstrukcij, povezanih z dolgimi pasažami, stoječimi na vmesnih višinah med nadstropji. Projekt je predvideval tudi prostore za druženje, igrišča in drugo skupno opremo. Jadra so bila zgrajena v dveh skupinah, ki ju je ločevala ena od vej cestnega omrežja. Nosila so črkovne oznake A, B, C in D ter F, G in H. Po rušitvi treh zgradb so leta 2003 preostalim štirim vzdeli imena po barvah: zeleno jadro, sinje jadro, rumeno jadro in rdeče jadro.[6]
Di Salvove napredne zamisli so se izkazale za utopijo. Zaradi slabega upravljanja projekta so številni skupni prostori in javne infrastrukture ostali nezgrajeni, prva policijska postaja v območju pa je bila na primer odprta šele 15 let po prvih vselitvah. Občina je začela oddajati stanovanja, še preden so bila dokončana. Usoden za Jadra je bil potres leta 1980 v Irpiniji, po katerem so se ljudje, ki so ostali brez doma, množično zatekli v še ne poseljena poslopja.[7][8] Slabe bivalne razmere in nepripravljenost državnih ustanov so botrovale izseljevanju vedno več stanovalcev, s čimer je soseska postala nekakšen geto, prepuščena prestopnikom in kriminalcem.
Po več letih resnega propadanja soseske je konec 1980. let mesto začelo ukrepati, k čemur so ga spodbujali stanovalci, ki so opozarjali na slabe razmere. Prvo je padlo jadro F, ki so ga avgusta 1998 zrušili z buldožerji, potem ko je decembra 1997 spodletel prvi poskus rušenja z eksplozivom. Drugo je bilo na vrsti jadro G, ki so ga porušili februarja 2000.[9] Jadro H, prvotno izključeno iz načrtov za rušitev in namenjeno za obnovo, je bilo prav tako porušeno aprila 2003.[10]
Avgusta 2016 sprejeti sklep občine je predvidel rušitev še treh Jader in obnovo poslednjega, sinjega (jadra B).[11] V okviru projekta »Restart Scampia«, vrednega 27 milijonov evrov, se je februarja 2020 začelo rušenje jadra A – zelenega jadra.[12] Preostali stanovalci so bili preseljeni v nove namensko zgrajene bloke v bližini.
V popularni kulturi
[uredi | uredi kodo]Jadra so glavno prizorišče filma Gomora (2008), kot tudi nekaterih delov istoimenske TV-serije, ki se predvaja od leta 2014. Oba sta posneta po knjigi Gomora raziskovalnega novinarja Roberta Saviana iz leta 2006, ki opisuje poslovanje in vsakdanje življenje v okolju pod nadzorom kriminalne organizacije Camorra. Bloki so prikazani od zunaj in znotraj, v številnih vlogah pa nastopajo njihovi dejanski prebivalci.[13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Scampia, cade la Vela verde. Ma non basta per abbattere Gomorra«. La Repubblica (v italijanščini). 20. februar 2020.
- ↑ »Vela verde di Scampia, è iniziata la demolizione: colpi nel silenzio e applausi dopo 40 anni di lotta«. La Repubblica (v italijanščini). 20. februar 2020.
- ↑ 3,0 3,1 »È iniziato l'abbattimento della Vela A di Scampia, a Napoli«. Il Post (v italijanščini). 20. februar 2020.
- ↑ »Le Vele, il naufragio di un'utopia«. diario: quotidiano di Architettura - Ordine Architetti Roma (v italijanščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2013.
- ↑ »La società civile a Scampia scende in campo per ridare fiducia e speranza al Sud« (PDF). Conquiste del Lavoro (v italijanščini). 28. april 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 19. junija 2020.
- ↑ »Scampia: la riqualificazione parte con la demolizione della Vela A«. Ingenio (v italijanščini). 27. maj 2019.
- ↑ Bassolino, A.: Napoli Italia, Napoli 2010, ISBN 88-6042-854-8.
- ↑ Saviano, Roberto (8. marec 2020). »Naples is demolishing Le Vele, symbol of its Camorra past. But I'm not celebrating«. The Guardian (v angleščini).
- ↑ »Scampia, ore 16 salta la Vela G quartiere in festa«. La Repubblica (v italijanščini). 23. februar 2000.
- ↑ »Ore 15, addio alla Vela H«. La Repubblica (v italijanščini). 30. april 2003.
- ↑ »Napoli, diciotto milioni di euro per abbattere tre Vele di Scampia«. La Repubblica (v italijanščini). 29. avgust 2016.
- ↑ »A Scampia al via la demolizione delle Vele 'Gomorra'«. ANSA (v italijanščini). 20. februar 2020.
- ↑ »Inside Europe's Heroin Capital«. Newsweek (v angleščini). 12. december 2008.