Varfarin

Varfarin
Klinični podatki
Blagovne znamke	Coumadin, Jantoven, Marevan
AHFS/Drugs.com	monograph
MedlinePlus	a682277
Licenčni podatki	ZDA FDA: Warfarin;
Nosečnostna; kategorija	AU: D ; ZDA: X (kontraindikacije) ; ;
Način uporabe	peroralno ali intravensko
Oznaka ATC	B01AA03 (WHO) ;
Pravni status
Pravni status	AU: S4 (le na recept) ; CA: ℞-only ; UK: Rp (Le na recept) ; ZDA: ℞-only ;
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	79–100 % (peroralno)
Vezava na beljakovine	99 %
Presnova	jetrna: CYP2C9, 2C19, 2C8, 2C18, 1A2 in 3A4
Razpolovni čas	20–60 h (povp.: 40 h)
Izločanje	skozi ledvice (92 %)
Identifikatorji
	IUPAC ime (RS)-4-Hidroksi-3-(3-okso-1-fenilbutil)- 2H-kromen-2-on;
Številka CAS	81-81-2I;
PubChem CID	54678486;
IUPHAR/BPS	6853;
DrugBank	DB00682;
ChemSpider	10442445;
UNII	5Q7ZVV76EI;
KEGG	D08682;
ChEBI	CHEBI:10033;
ChEMBL	ChEMBL1464;
ECHA InfoCard	100.001.253
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C19H16O4
Mol. masa	308,33 g/mol
3D model (JSmol)	Interactive image;
	SMILES CC(=O)CC(C\1=C(/O)c2ccccc2OC/1=O)c3ccccc3;
	InChI InChI=1S/C19H16O4/c1-12(20)11-15(13-7-3-2-4-8-13)17-18(21)14-9-5-6-10-16(14)23-19(17)22/h2-10,15,21H,11H2,1H3; Key:PJVWKTKQMONHTI-UHFFFAOYSA-N;

Varfarín je derivat 4-hidroksikumarina, ki deluje kot zaviralec (antagonist) vitamina K in se uporablja kot peroralni antikoagulant.^[3] Je zmes ekvimolarnih količin enantiomer S in R , pri čemer ima enantiomera S 2- do 5-krat večji antikoagulantni učinek kot enantiomera R.^[4] Pogosto se uporablja pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo ali vensko tromboembolijo. Velja za zelo učinkovito zdravilo, vendar ima tudi določene pomanjkljivosti, kot so ozko terapevtsko okno, dolga razpolovna doba, součinkovanje s številnimi zdravili in s hrano ter nujno redno laboratorijsko spremljanje.^[5]

Mehanizem delovanja

Varfarin je zaviralec vitamina K,^[3] pri čemer kompetitivno zavira encim vitamin K epoksid reduktaza, ki katalizira redukcijo vitamina K epoksid do vitamina K. Vitamin K, ki ga vnašamo s hrano, je kofaktor pri γ-karboksilaciji oz. aktivaciji dejavnikov strjevanja krvi (dejavniki II, VII, IX in X) kot tudi določenih regulatornih faktorjev (beljakovina C, beljakovina S in beljakovina Z).^[6]^[7]. Pri tem se vitamin K oksidira v vitamin K epoksid, ki se lahko regenerira z vitamin K epoksid reduktazo. Varfarin torej zmanjša sposobnost regeneracije vitamina K v telesu. Posledično se zmanjša aktivacija dejavnikov strjevanja krvi, kar posredno zavira koagulacijo krvi oz. podaljša protrombinski čas.^[8]

Klinična uporaba

Najpogostejša indikacija za dolgotrajno zdravljenje z varfarinom je kronična ali paroksizmalna atrijska fibrilacija pri starejših osebah ali pri mlajših, če so prisotni dodatni dejavniki tveganja za nastop embolije. Varfarin se predpisuje tudi bolnikom z umetnimi srčnimi zaklopkami, z dilatativno kardiomiopatijo in z nekaterimi srčnimi hibami. Uporabljajo se tudi kot nadaljevalno zdravljenje venske tromboze in pljučne embolije.^[9]

Stereokemija

Varfarin vsebuje stereocenter in je sestavljen iz dveh enantiomerov. To je racemat, to je zmes 1: 1 ("R") in oblika ("S"):^[10]

Enantiomer varfarina
CAS-Nummer: 5543-58-8	CAS-Nummer: 5543-57-7

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 »PRODUCT INFORMATION COUMADIN« (PDF). TGA eBusiness Services. Aspen Pharma Pty Ltd. 19. januar 2010. Pridobljeno 11. decembra 2013.
↑ Holford, NH (december 1986). »Clinical Pharmacokinetics and Pharmacodynamics of Warfarin Understanding the Dose-Effect Relationship«. Clinical Pharamacokinetics. Springer International Publishing. 11 (6): 483–504. doi:10.2165/00003088-198611060-00005. PMID 3542339.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ ^3,0 ^3,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543493/varfarin?query=varfarin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 7. 2015.
↑ Vovk T, Tršinar M. Najnevarnejše interakcije varfarina z zdravili pri starostnikih. Farmakon, št. 25, december 2005.
↑ Mavri A., Štalc M. Dabigatran in rivaroksaban v zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo in vensko trombembolijo: naše prve klinične izkušnje. Zdrav Vestn 2014; 83: 849–856.
↑ Ansell J; Hirsh J; Hylek E; in sod. (2008). »Pharmacology and management of the vitamin K antagonists: American College of Chest Physicians evidence-based clinical practice guidelines (8th Edition)«. Chest. 133 (6 Suppl): 160S–198S. doi:10.1378/chest.08-0670. PMID 18574265.
↑ Freedman MD (Marec 1992). »Oral anticoagulants: pharmacodynamics, clinical indications and adverse effects«. J Clin Pharmacol. 32 (3): 196–209. doi:10.1002/j.1552-4604.1992.tb03827.x. PMID 1564123.
↑ Locatelli L , Oblak E. Vpliv različnih dejavnikov na učinek varfarina. Golniški simpozij 2011 – Zbornik prispevkov: Klinična farmacija; Antikoagulantna terapija, Golnik, Slovenija, 20. september; str. 73.
↑ Cevc M., Peternel P. Peroralno antikoagulacijsko zdravljenje. Farmakon, št. 25, december 2005.
↑ Rote Liste Service GmbH (2017). Rote Liste 2017 – Arzneimittelverzeichnis für Deutschland (einschließlich EU-Zulassungen und bestimmter Medizinprodukte). Rote Liste Service GmbH. ISBN 978-3-946057-10-9.

[TGA-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 »PRODUCT INFORMATION COUMADIN« (PDF). TGA eBusiness Services. Aspen Pharma Pty Ltd. 19. januar 2010. Pridobljeno 11. decembra 2013.

[PCK-2] Holford, NH (december 1986). »Clinical Pharmacokinetics and Pharmacodynamics of Warfarin Understanding the Dose-Effect Relationship«. Clinical Pharamacokinetics. Springer International Publishing. 11 (6): 483–504. doi:10.2165/00003088-198611060-00005. PMID 3542339.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[MS-3] 3,0 ^3,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543493/varfarin?query=varfarin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 7. 2015.

[4] Vovk T, Tršinar M. Najnevarnejše interakcije varfarina z zdravili pri starostnikih. Farmakon, št. 25, december 2005.

[5] Mavri A., Štalc M. Dabigatran in rivaroksaban v zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo in vensko trombembolijo: naše prve klinične izkušnje. Zdrav Vestn 2014; 83: 849–856.

[Ansell-6] Ansell J; Hirsh J; Hylek E; in sod. (2008). »Pharmacology and management of the vitamin K antagonists: American College of Chest Physicians evidence-based clinical practice guidelines (8th Edition)«. Chest. 133 (6 Suppl): 160S–198S. doi:10.1378/chest.08-0670. PMID 18574265.

[7] Freedman MD (Marec 1992). »Oral anticoagulants: pharmacodynamics, clinical indications and adverse effects«. J Clin Pharmacol. 32 (3): 196–209. doi:10.1002/j.1552-4604.1992.tb03827.x. PMID 1564123.

[8] Locatelli L , Oblak E. Vpliv različnih dejavnikov na učinek varfarina. Golniški simpozij 2011 – Zbornik prispevkov: Klinična farmacija; Antikoagulantna terapija, Golnik, Slovenija, 20. september; str. 73.

[9] Cevc M., Peternel P. Peroralno antikoagulacijsko zdravljenje. Farmakon, št. 25, december 2005.

[Rote_Liste-10] Rote Liste Service GmbH (2017). Rote Liste 2017 – Arzneimittelverzeichnis für Deutschland (einschließlich EU-Zulassungen und bestimmter Medizinprodukte). Rote Liste Service GmbH. ISBN 978-3-946057-10-9.

[2]

[1]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]