Valjasta topolovka
| Valjasta topolovka | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Glive |
| Oddelek: | Prostotrosnice |
| Razred: | Listarice |
| Red: | Listarji |
| Družina: | Trobljarke |
| Rod: | Topolovke |
| Vrsta: | †C. cylindracea
|
| Dvočlensko ime | |
| Cyclocybe cylindracea Cyclocybe cylindracea (DC.) Vizzini & Angelini (2014) | |
| Sinonimi | |
| |
Valjasta topolovka (znanstveno ime Cyclocybe cylindracea) je gliva iz rodu topolovk (Cyclocybe).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je velik od 2-14 cm. Od polkrogle do konveksno ploščate oblike. Ko je mlad je rjave barve, z zorenjem posvetli in zbledi. Na temenu ima ponavadi temnejši disk. Površina je valovita in v suhem vremenu razpokana. Rob je nepravilen, nazobčan in pogosto radialno razpokan.
Lističi so gosti in pritrjeni na bet z majhnim zobcem. Barva se z zorenjem spreminja od belkaste do tobačno rjave.
Bet je valjast in rahlo zožen pri dnu, bel nato oker, vlaknast in trd. Obroček je velik, membranast in obstojen. Najprej je bel, kasneje, ko se na njemu začnejo nabirati trosi, se obarva rjavo.
Je prijetnega vonja in okusa.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Uspeva od pomladi do jeseni v toplejših krajih s sredozemskim podnebjem. V Sloveniji je pogosta na primorskem. Najpogosteje kot gniloživka ali zajedalec na topolu, pa tudi na drugih listavcih.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni prah je tobačno rjav. Trosi so eliptične oblike, velikosti: 8-10 × 4,5-6 µm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- oljkov livkar (Omphalotus olearius) je živo oranžne barve in je strupen
- navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare) je strupena in močno grenkega okusa.
- rana njivnica (Agrocybe praecox) ne raste direktno na lesu.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna in cenjena goba. Gojenje v Sredozemlju je poznano že iz antike. Opisal ga je Plinij starejši v svojem delu Naturalis Historia iz leta 77.
Izkazala se je za primerno za detoksifikacijo suhih ostankov mletja oljk. Skupaj z dolgobetno česnovko (Mycetinis alliaceus) in škrlatnim skladovcem (Chondrostereum purpureum).[3]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Mladi topolovki -
Razprt mlad klobuk s temnejšim diskom na temenu -
Starejše zbledele gobe z razpokanimi klobuki -
Habitat: korenine žive topole -
Trosi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Cyclocybe cylindracea (DC.) Vizzini & Angelini 2014«. AMINT APS - Funghi in Italia - Fiori in Italia - Forum Micologia e Botanica (v italijanščini). 5. marec 2016. Pridobljeno 15. maja 2024.
- ↑ »Cyclocybe cylindracea, valjasta topolovka - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 15. maja 2024.
- ↑ Reina, Rocío; Liers, Christiane; García-Romera, Inmaculada; Aranda, Elisabet (Februar 2017). »Enzymatic mechanisms and detoxification of dry olive-mill residue by Cyclocybe aegerita, Mycetinis alliaceus and Chondrostereum purpureum«. International Biodeterioration & Biodegradation (v angleščini). Zv. 117. str. 89–96. doi:10.1016/j.ibiod.2016.11.029.