Pojdi na vsebino

Userkare

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Userkare
Uoserkare
Userkarejeva kartuša na Abidoškem seznamu kraljev
Userkarejeva kartuša na Abidoškem seznamu kraljev
Faraon
Vladavina1 do 5 let od poznega 24. stoletja pr. n. št. do zgodnjega 23. stoletja pr. n. št.[a] (Šesta dinastija)
PredhodnikTeti
NaslednikPepi I. Merire
Vladarski nazivi
Nomen
Userkare
Wsr-k3-Rˁ
Močna je Rajeva Ka[10]
G39N5
N5wsrskA
Zlati Horus
Verjetno:[11]
Bikwy-nub
Bjk.wj-nb.w
Dva zlata sokola
G5 G5
S12
Očenezanesljivo, morda Teti
Matinezanesljivo, morda Kuit

Userkare ali Uoserkare (slovensko Močna je Rajeva Ka) je bil drugi faraon z Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal 1 do 5 let v poznem 24. ali zgodnjem 23. stoletju pr. n. št. Njegove sorodstvene vezi s predhodnikom Tetijem in naslednikom Pepijem I. niso znane. Userkare je sicer dokazan v zgodovinskih virih, njegovega imena pa ni v nobeni grobnici egipčanskih uradnikov iz obdobja njegove vladavine. Razen tega zgodovinar Maneton poroča, da je bil njegov predhodnik Teti umorjen, zato se na Userkareja pogosto gleda kot na kratkoživega uzurpatorja, po drugi strani pa bi lahko bil regent za Tetijevega mladoletnega sina in naslednika Pepija I.

Dokazi

[uredi | uredi kodo]

Zgodovinski viri

[uredi | uredi kodo]

Userkare je omenjen na Abidoškem seznamu kraljev, napisanem med vladanjem Setija I. (1290–1279 pr. n. št.), se pravi več kot tisoč let po zgodnji Šesti dinastiji. Njegova kartuša je v 35. vnosu seznama med Tetijem in Pepijem I.,[12] kar pomeni, da je bil drugi faraon iz Šeste dinastije.[13] Userkare je bil morda tudi na Torinskem seznamu kraljev, sestavljenim med vladanjem Ramzesa II. (1279–1213 pr. n. št.). Na žalost je v drugi vrstici četrte kolone, kjer bi lahko bil, v papirusu velika praznina.[14]

Primarni viri

[uredi | uredi kodo]
Zanesljivi dokazi

Nekaj artefaktov iz Userkarejevega obdobja se je ohranilo. Edini zanesljivi primarni dokazi njegovega vladanja sta dva valjasta pečata[2][b] in bakren kij iz Michaelidesove zbirke.[18] Na kiju je droben napis njegovih delavcev iz Vadžeta v 10 nomu Gornjega Egipta, ki se bere »Userkarejevi ljubljenci«.[19]

Verjetni dokazi

Francoska egiptologa Michel Baud in Vassil Dobrev sta predpostavila, da bi Userkareju lahko pripadala tudi bakrena sekira, odkrita v Siriji.[11] Na sekiri je ime druge skupine delavcev z imenom »Ljubljenci dveh zlatih sokolov«, pri čemer »Dva zlata sokola« pomenita faraonovo zlato Horovo ime. Enako ime sta imela tudi faraona Kufu in Sahure, zato bi lastnik sekire lahko bil tudi eden od njiju.[20] Baud in Dobrev opozarjata, da sta se njuni imeni glasili »Zlati sokol, ki združuje« oziroma »Trije zlati sokoli« in iz tega sklepata, da je sekira pripadala Userkareju.[11]

Angleški egiptolog Flinders Petrie je Userkareja prepoznal kot farona Itija, omenjenega na samo enem skalnem napisu v Vadi Hammamatu. Napis je iz prvega leta Itijevega vladanja in omenja 200 mornarjev in 200 zidarjev pod vodstvom nadzornikov Ihjemsafa in Irenaketa,[21] poslanih v Vadi Hammamat zbirat kamnite bloke za gradnjo piramide z imenom Bau Iti,[22] kar pomeni Itijeva slava.[23] Petrijevo enačenje Userkareja z Itijem temelji samo na njegovi oceni, da je bil Userkare edini znani vladar v tistem obdobju, katerega titularij ni znan.[22]

Kamen iz južne Sakare

[uredi | uredi kodo]

Podrobnosti o Userkarejevi vladavini so omenjene tudi na Kamnu iz južne Sakare, letopisih Šeste dinastije, ki so bili napisani med vladanjem Merenre Nemtjemsafa I. ali Pepija II.[24] Kamen se je kasneje (morda med prvim vmesnim obdobjem (okoli 2160-2055 pr. n. št.) in Srednjim kraljestvom (okoli 2055–1650 pr. n. št.)) grobo spoliral in uporabil za pokrov sarkofaga, zato je približno 92% prvotnega besedila uničenega.[25] Na prisotnost Userkareja v letopisih Šeste dinastije se sklepa po velikem prostoru med deloma, ki se nanašata na Tetija in Pepija I.,[14] in sledovih titularija na tem mestu.[26] Čeprav je besedilo, ki govori o Userkarejevih dejavnostih, izgubljeno, je iz dolžine zapisa moč sklepati, da je vladal štiri leta, najverjetneje pa manj kot dve leti.[27]

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Userkarejeve sorodstvene vezi z njegovim predhodnikom in naslednikom so zaradi pomanjkanja dokumentov v veliki meri nezanesljive. Egiptologi so predlagali veliko hipotez o njegovi identiteti in vladanju. Hipoteze se lahko razdeli v dve popolnoma nasprotujoči si skupini. V eno spadajo trditve, da je bil legitimen vladar ali regent,[28] v drugo pa trditve, da je bil uzurpator in morda odgovoren za smrt svojega predhodnika Tetija.[29]

Userkare je bil legitimen vladar

[uredi | uredi kodo]

Egiptologi William Stevenson Smith,[30] William C. Hayes[31] in Nicolas Grimal[32] so prepričani, da je Userkare vladal malo časa, vendar kot zakonit vladar, ki je zamašil vrzel med dvema vladarjema, ali kot regent s kraljico Iput I. Tetijev naslednik Pepi I. je vladal skoraj 50 let, kar kaže, da je bil ob očetovi smrti morda še otrok in zato neprimeren za njegovega samostojnega naslednika.[32] Teorijo, da je bil Userkare samo regent, številni egiptologi zavračajo, ker je tako na Abidoškem kot na Torinskem seznamu kraljev omenjen s titularijem, rezerviranim izključno za vladajoče faraone.[33]

Grimal svojo hipotezo dopolnjuje z dejstvi, da je dobro dokazan v zgodovinskih in primarnih virih, zlasti na Kamnu iz Sakare. Vse to je v neskladju z idejo, da je bil nezakonit vladar in žrtev damnatio memoriae njegovega naslednika Pepija I.[c] Razen tega ni nobenega neposrednega dokaza, da je Pepijev prihod na prestol spremljala kakršna koli težava iz katere bi se dalo sklepati, da je bil Userkare uzurpator.[32]

Userkare je bil uzurpator

[uredi | uredi kodo]

Egipčanski svečenik in zgodovinar Maneton, ki je med vladavino Ptolemaja II. (283–246 pr. n. št.) napisal Zgodovino Egipta (Aegyptiaca), omenja, da so Othoesa (helenizirano Tetijevo ime) umorili njegovi telesni stražarji ali spremljevalci.[35] Egiptologi so iz tega sklepali, da je Userkare pri umoru sodeloval ali imel od njega neposredne koristi, čeprav v Egiptiaki ni omenjen.[35]

Egipčansko-avstralski egiptolog Naguib Kanawati je odkril, da hipoteza, da je bil Userkare kratkoživ zakonit vladar ali regent, ni prepričljiva[36] in da arheološki dokazi kažejo, da je bil Userkare v očeh njegovega naslednika Pepija I. nezakonit vladar. Trditev podpira z dejstvom, da ni Userkare omenjen v nobeni grobnici uradnikov, ki so službovali pod Tetijem in Pepijem I.[37] Vezirja Inumin in Kentika, ki sta službovala pod obema vladarjema, svojih dejavnosti med Userkarejevim vladanjem v napisih v svojih grobnicah sploh ne omenjata.[38] V grobnici stražarja Mehija, ki je služboval pod Tetijem, je bilo Tetijevo ime izbrisano. Preko njega je bilo napisano novo ime, nato tudi to izbrisano in ponovno napisano Tetijevo ime.[39] Kanawati trdi, da je krivec za izbris Tetijevega imena prav Userkare.[40]

Grobnica

[uredi | uredi kodo]

Userkarejeve grobnice še niso odkrili. Kratkost njegove vladavine morda pomeni, da grobnica ob njegovi smrti ni bila dokončana, kar otežuje njeno prepoznavanje.[28] Ker je bil vladar iz Šeste dinastije, je bila njegova grobnica načrtovana verjetno kot piramida. Trditev morda potrjuje bakren kij z omembo skupine plačanih delavcev iz noma Vadžet v Gornjem Egiptu. Ti delavci so verjetno sodelovali v pomembnem gradbenem projektu, ki bi lahko bil Userkarejeva piramida.[32]

Lokacija Userkarejeve piramide je predmet dveh hipotez. Egiptolog Vasil Dobrev je predpostavil, da je stala v južni Sakari, zdaj znani kot Tabbet al-Guesh, severozahodno od pokopališkega kompleksa Pepija I. Na tem prostoru so odkrili veliko pokopališče državnih uradnikov iz obdobja Šeste dinastije, kar po Dobrejevem mnenju kaže, da bi v bližini morala biti tudi kraljeva piramida.[41] Astrofizik Giulio Magli je v nasprotju z njim prepričan, da je piramida nekje na sredi med piramidama Pepija I. in Merenreja I. na črti, vzporedni s črto, ki jo tvorijo piramide Sekemketa, Unasa, Džoserja, Userkafa in Tetija.[42]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Predlagani datumi Userkarejevega vladanja so: okoli 2408–2404 pr. n. št.,[1] 2358–2354 pr. n. št.,[2] 2337–2335 pr. n. št.,[3] 2323–2321 pr. n. št.,[4] 2312–2310 pr. n. št.,[5] 2291–2289 pr. n. št.,[6][7] 2279–2276 pr. n. št.,[8] 2270–2265 pr. n. št..[9]
  2. ↑ Švicarski egiptolog Peter Kaplony mu pripisuje tri pečate,[15] vendar se eden od njih bere "Userka[...]" in bi zato lahko pripadal Userkafu. [16] Številni drugi pečati z Userkarejevim imenom se zdaj pripisujejo faraonu Userkare Kendžerju iz Trinajste dinastije.[17]
  3. ↑ Baud in Dobrev prisotnosti Userkareja na Kamnu iz južne Sakare nimata za neposreden dokaz, da je bil v očeh naslednikov legitimen vladar. Če bi bil Userkare uzurpator, bi to pomenilo, da damnatio memoriae ni vplival na kraljeve letopise.[34]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Hayes 1978, str. 58.
  2. ↑ 2,0 2,1 Altenmüller 2001, str. 602.
  3. ↑ Strudwick 2005, str. xxx.
  4. ↑ Malek 2000, str. 104.
  5. ↑ von Beckerath 1999, str. 283.
  6. ↑ Arnold 1999.
  7. ↑ Allen et al. 1999, str. xx.
  8. ↑ Hornung 2012, str. 491.
  9. ↑ Dodson & Hilton 2004, str. 288.
  10. ↑ Allen in drugi 1999, str. 10.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 Baud & Dobrev 1995, str. 59, sklic 92.
  12. ↑ Goedicke 1986, str. 901.
  13. ↑ von Beckerath 1999, str. ;62–63, kralj št. 2.
  14. ↑ 14,0 14,1 Baud & Dobrev 1995, str. 59.
  15. ↑ Kaplony 1981, II.A str. 361–362, št. 1 in 2; II.B, str. 98.
  16. ↑ Baud & Dobrev 1995, str. 59, sklic 94.
  17. ↑ Baud & Dobrev 1995, str. 59, sklic 93.
  18. ↑ Kaplony 1965, str. 36, 38–39 in sl. 90.
  19. ↑ Roth 1991, str. 122.
  20. ↑ Roth 1991, str. ;122–123.
  21. ↑ Strudwick 2005, str. 140, num. 63.
  22. ↑ 22,0 22,1 Petrie 1907, str. ;88–89.
  23. ↑ Baker 2008, str. ;157–158.
  24. ↑ Baud & Dobrev 1995, str. 54.
  25. ↑ Baud & Dobrev 1995, str. 25.
  26. ↑ Baud & Dobrev 1995, str. 28.
  27. ↑ Baud & Dobrev 1995, str. 53.
  28. ↑ 28,0 28,1 Baker 2008, str. 487.
  29. ↑ Baud & Dobrev 1995, str. 60.
  30. ↑ Stevenson Smith 1971, str. 191.
  31. ↑ Hayes 1970, str. ;178–179.
  32. ↑ 32,0 32,1 32,2 32,3 Grimal 1992, str. 81.
  33. ↑ Kanawati 2003, str. 184.
  34. ↑ Baud & Dobrev 1995, str. 62.
  35. ↑ 35,0 35,1 Waddell 1971, str. ;51–53.
  36. ↑ Kanawati 2003, str. 4.
  37. ↑ Kanawati 2003, str. 95.
  38. ↑ Kanawati 2003, str. 89.
  39. ↑ Kanawati 2003, str. ;94–95.
  40. ↑ Kanawati 2003, str. 163.
  41. ↑ Dobrev 2006.
  42. ↑ Magli 2010, str. 5.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Allen, James; Allen, Susan; Anderson, Julie; Arnold, Arnold; Arnold, Dorothea; Cherpion, Nadine; David, Élisabeth; Grimal, Nicolas; Grzymski, Krzysztof; Hawass, Zahi; Hill, Marsha; Jánosi, Peter; Labée-Toutée, Sophie; Labrousse, Audran; Lauer, Jean-Phillippe; Leclant, Jean; Der Manuelian, Peter; Millet, N. B.; Oppenheim, Adela; Craig Patch, Diana; Pischikova, Elena; Rigault, Patricia; Roehrig, Catharine H.; Wildung, Dietrich; Ziegler, Christiane (1999). Egyptian Art in the Age of the Pyramids. New York: The Metropolitan Museum of Art. ISBN 978-0-81-096543-0. OCLC 41431623.
  • Altenmüller, Hartwig (2001). »Old Kingdom: Sixth Dynasty«. V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 2. Oxford University Press. str. 601–605. ISBN 978-0-19-510234-5.
  • Arnold, Dorothea (19. julij 1999). »Old Kingdom Chronology and List of Kings«. Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno 31. marca 2015.
  • Baker, Darrell (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. ISBN 978-1-905299-37-9.
  • Baud, Michel; Dobrev, Vassil (1995). »De nouvelles annales de l'Ancien Empire Egyptien. Une "Pierre de Palerme" pour la VIe dynastie« (PDF). Bulletin de l'Institut Francais d'Archeologie Orientale (BIFAO) (v francoščini). 95: 23–92. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. aprila 2015.
  • von Beckerath, Jürgen (1999). Handbuch der ägyptischen Königsnamen (v nemščini). Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz : Philip von Zabern. ISBN 978-3-8053-2591-2.
  • Dobrev, Vassil (2006). »Old Kingdom Tombs at Tabbet al-Guesh (South Saqqara)«. V Bárta, Miroslav; Coppens, Filip; Krejci, Jaromir (ur.). Abusir and Saqqara in the Year 2005. Prague: Czech Institute of Egyptology, Faculty of Arts, Charles University in Prague. str. 229–235. ISBN 978-8-07-308116-4.
  • Dodson, Aidan; Hilton, Dyan (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London: Thames & Hudson Ltd. ISBN 978-0-50-005128-3.
  • Goedicke, Hans (1986). »Userkare«. V Helck, Wolfgang; Otto, Eberhard; Westendorf, Wolfhart (ur.). Lexikon der Ägyptologie: Band VI. Stele-Zypresse (v nemščini). Wiesbaden: Otto Harrassowitz. ISBN 978-3-44-702663-5.
  • Grimal, Nicolas (1992). A History of Ancient Egypt. Translated by Ian Shaw. Oxford: Blackwell publishing. ISBN 978-0-63-119396-8.
  • Hayes, William (1970). »The Old Kingdom in Egypt«. V Edwards, I. E. S.; Gadd, C. J.; Hammond, N. G. L. (ur.). The Cambridge Ancient History, Vol. 1, Part 1. Cambridge: Cambridge University Press. str. 178–179. ISBN 978-0-52-107051-5.
  • Hayes, William (1978). The Scepter of Egypt: A Background for the Study of the Egyptian Antiquities in The Metropolitan Museum of Art. Vol. 1, From the Earliest Times to the End of the Middle Kingdom. New York: Metropolitan Museum of Art. OCLC 7427345.
  • Hornung, Erik; Krauss, Rolf; Warburton, David, ur. (2012). Ancient Egyptian Chronology. Handbook of Oriental Studies. Leiden, Boston: Brill. ISBN 978-90-04-11385-5. ISSN 0169-9423.
  • Kanawati, Naguib (2003). Conspiracies in the Egyptian Palace: Unis to Pepy I. London; New York: Routledge. ISBN 978-0-20-316673-4.
  • Kaplony, Peter (1965). »Bemerkungen zu einigen Steingefäßen mit archaïschen Königsnamen«. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts, Abteilung Kairo (MDAIK) (v nemščini). 20: 1–46.
  • Kaplony, Peter (1981). Die Rollsiegel des Alten Reiches. Band II; Text A: Katalog der Rollsiegel. Text B: Tafeln. Monumenta Aegyptiaca, 3B (v nemščini). Bruxelles: Fondation Egyptologique Reine Élisabeth. OCLC 58642039.
  • Magli, Giulio (2010). »Archaeoastronomy and the archaeo=topography as tools in the search for a missing Egyptian pyramid«. PalArch's Journal of Archaeology of Egypt/Egyptology. 7 (5): 1–9.
  • Malek, Jaromir (2000). »The Old Kingdom (c.2160-2055 BC)«. V Shaw, Ian (ur.). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-815034-3.
  • Petrie, William Matthew Flinders (1907). A History of Egypt. Volume 1: from the earliest times to the XVIth dynasty (6 izd.). London: Methuen & co. OCLC 1524193.
  • Roth, Ann Macy (1991). Egyptian Phyles in the Old Kingdom: The Evolution of a System of Social Organization. Studies in Ancient Oriental Civilization 48. Chicago: The Oriental Institute. ISBN 978-0-91-898668-9.
  • Stevenson Smith, William (1971). »The Old Kingdom in Egypt«. V Edwards, I. E. S.; Gadd, C. J.; Hammond, N. G. L. (ur.). The Cambridge Ancient History, Vol. 1, Part 2: Early History of the Middle East. Cambridge: Cambridge University Press. str. 145–207. ISBN 978-0-52-107791-0.
  • Strudwick, Nigel (2005). Texts from the Pyramid Age (annotated izd.). Society of Biblical Literature. ISBN 978-1-58983-138-4.
  • Waddell, William Gillan (1971). Manetho. Loeb classical library, 350. Cambridge, Massachusetts; London: Harvard University Press; W. Heinemann. OCLC 6246102.
Userkare
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Teti 		Faraon Egipta
pozno 24. stoletje pr. n. št.-
zgodnje 23. stoletje pr. n. št. 		Naslednik: 
Pepi I.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Userkare&oldid=6277413«