Pojdi na vsebino

Ur-Nanše

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ur-Nanše
𒌨𒀭𒀏
Kralj Lagaša
Ur-Nanše v krilu z naborki; besdilo desno od glave se glasi: "Ur-nanše" (𒌨𒀭𒀏, UR-NAN); besedilo pred njim se bere: "Čolni iz dežele Dilmium vozijo les" (𒈣 𒆳𒋫𒄘𒄑𒈬-𒅅, ma2 dilmun kur-ta gu2 giš mu-gal2);[1][2][3] apnenec, zgodje dinastično obdobje III (2550–2500 BC); kip je bil izkopan v Tellohu, starodavnem Girsuju; Muzej Louvre
Vladanjeokoli 2550 – 2500 pr. n. št.
PredhodnikLugal-ša-engur
NaslednikAkurgal
Rojstvo25. stoletje pr. n. št.
Smrt25. stoletje pr. n. št.
Vladarska rodbinaPrva lagaška dinastija
OčeGunidu
Lagaš se nahaja v Irak
Lagaš
Lagaš
Lagaš na zemljevidu Iraka

Ur-Nanše (sumersko 𒌨𒀭𒀏, UR-NANŠE), tudi Ur-Nina, je bil prvi kralj Prve lagaške dinastije, ki je vladal v sumerskem zgodnjem dinastičnem obdobju III okoli leta 2500 pr. n. št.

Na prestol je prišel za Lugal-ša-engurjem, ki je bil ensi ali veliki svečenik Lagaša, znan samo iz napisa na glavi kija kralja Mesilima.[4]

Iz napisov je razvidno, da je Lagašu izvedel več pomembnih gradenj, vključno s kanali in templji,[5] in ga branil pred konkurenčno državo Uma.[6] Ur-Nanše verjetno ni bil iz Lagaša, ker je bil sin Guniduja (𒄖𒉌𒁺), omenjenega brez spremljejočega kraljevskega naslova.[6][7] Bil je oče svojega naslednika Akurgala in Eanatumov stari oče. Slednji je z zmago nad Umo, prikazani na Steli jastrebov, razširil kraljestvo in nadaljeval gradnje, ki jih je začel Ur-Nanše.[8]

Templji

[uredi | uredi kodo]

Na Ur-Nanševem Preluknjanem reliefu se med njemu pripisanimi templji omenjeni tudi Ningirsujev tempelj v Girsuju, Nanšin tempelj v Nini in Apsubanda.[5] Iz posvetilnih napisov, ki so se ohranili po obnovi templja, je razvidno, da je zgradil tudi Inanin Ibgal.[8] Slednji stoji na zahodnem robu sedanje Al-hibe (starodavni Lagaš). Glavni tempelj obdaja ovalen zid iz blatne opeke. Lega templja je nenavadna, ker so se v Sumeriji templji običajno gradili v središčih mest.[8]

Napisi

[uredi | uredi kodo]

Ur-Nanše je zapustil veliko napisov in plošč s prikazi njega samega, njegove družine in dvora.[6]

Preluknjani relief

[uredi | uredi kodo]
Ur-Nanšev votivni Preluknjani relief, na katerem je upodobljen s sinovi in dostojanstveniki; apnenec, zgodnje dinastično obdobje III (2550–2500 pr. n. št.), najden v starodavnem Girsuju;[9][10][11] Muzej Louvre

Preluknjani relief kralja Ur-Nanšeja je na ogled v Luovreu. Kralj je prikazan kot graditelj templjev in kanalov in s tem ohranjevalec reda, za katerega so menili, da jim ga poklanja bog.[5] Relief je vklesan v apnenčasto ploščo, ki je bila prvotno verjetno vzidana v obzidje kot votivna dekoracija. Napis na njej se glasi:

𒌨𒀭𒀏 / 𒈗 / 𒉢𒁓𒆷 / 𒌉𒄖𒉌𒁺 / 𒌉𒄥𒊬 / 𒂍𒀭𒊩𒌆𒄈𒋢 𒈬𒆕 / 𒍪𒀊𒌉𒁕 𒈬𒆕 / 𒂍𒀭𒀏 𒈬𒆕

Ur-Nanše / lugal / Lagaš / dumu Gunidu / dumu Gurmu/ e2 Ningirsu mu-du3 / abzu-banda3da mu-du3 / e2 Dnanshe mu-du3

“Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, sina Gurmuja, je zgradil tempelj Ningirsuju, zgradil Apsubando, zgradil tempelj Nanši”

— Ur-Nanšev posvetilni napis (gornji levi kot)[4][11]

Na reliefu sta upodobljena dva prizora, ki prikazujeta Ur-Nanšeja v dveh vlogah. Na zgornjem prizoru je oblečen v volneno krilo (kaunakes) in na glavi nosi košaro opeke. Obdaja ga lagaška elita, žena in sedem sinov.[12] Na njihovih oblačilih so zapisana njihova imena. Na spodnjem prizoru je upodobljen na banketu, na katerem se proslavlja otvoritev templja. Oblečen je podobno kot na zgornjem prizoru in obdan z dvorjani. Na obeh prizorih je upodobljen v hierarhičnih razmerjih, se pravi mnogo večji od svojih podanikov.[5]

Ur-Nanšejev preluknjani relief iz Girsuja, razstavljen v Arheološkem muzeju v Istanbulu, Turčija, je zelo podoben tistemu iz Louvea[13]

Del napisa pred sedečim kraljem se bere: "Ladje iz (oddaljene) dežele Dilmun vozijo les (zanj)".[12] V napisu je najstarejša znana omemba dežele Dilmun in uvoza lesa v Mezopotamijo. [6]

Tečaj vrat

[uredi | uredi kodo]
Tečaj Ur-Nanševih vrat z napisom: "Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, sina Gurmuja..." in seznamom templjev, ki jih je zgradil.[14] Muzej Louvre

Znan je tudi popisan tečaj Ur-Nanšejevih vrat, ki je zdaj v Muzeju Louvre. Napis na njem so prevedki kot:

"Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, sina Gurmuja, je zgradil Gutamdugovo hišo, harem, Ninmarino hišo. Ladje iz Dilmuna so mu pripeljale les kot davek daljnih dežel. Zgradil je Ibgal, Kinir in hišo žezla (?)."

Ur-Nanšejeva plaketa

[uredi | uredi kodo]
Plošča lagaškega kralja Ur-Nanšeja, njegovih sinov in osebnega točaja, Muzej Louvre.[10][15]

Ur-Nanšejeva plaketa je plošča iz apnenca, na kateri so upodobljeni kralj in njegov dvor, ki se togo stoječ s široko odprtimi očmi klanjajo boginji Nanše; oblečeni so v nabrana krila (kaunake); njihove roke so prekrižane na prsih; kraljeva podoba je mnogo večja od drugih; na dvorjanih so napisi, po katerih jih je mogoče prepoznati.[16] Napis se glasi:

𒌨𒀭𒀏 / 𒈗 / 𒉢𒁓𒆷 / 𒌉𒄖𒉌𒁺 / 𒂍𒀭𒊩𒌆𒄈𒋢 / 𒈬𒆕

Ur-Nanše / lugal / Lagash / dumu Gunidu / E-Ningirsu / mudu

"Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, je zgradil Ningirsujev tempelj"

— Napis na Ur-Nanšejevi plaketi, Muzej Louvre.[10][15]

Drugi napisi

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo tudi številni drugi napisi, ki jih je napisal on sam ali je v njih samo omenjen. Na nekaterih so seznami lagaških vladarjev in Hvalnica kralju Ur-Nanšeju.[6]

Odlomek hvalnice Kralj Lagaša:

"Ur-Nanše, sin… ki je zgradil E-Sisaro, njen tempelj sreče, in Nigin, njeno ljubljeno mesto, zgrajeno za 1080 let. Ane-tum, Ur-Nanšejev sin."[17]

Odlomek Ur-Nanšejeve hvalnice:

"V prisotnosti gospe je popolnost. Lagaš uživa obilje v prisotnosti Nanše. Izbrala je šennu v svojem svetem srcu in posedla na prestol Ur-Nanšeja, ljubljenega gospoda Lagaša. Pastirju je dala vzvišeno žezlo."[18]
  • Fragment stele z napisom, ki se bere z desne in se glasi: "Ur-Nanše / kralj / Lagaša / sin Guniduja / (bogu) Ningirsuju..." (Louvre)
    Fragment stele z napisom, ki se bere z desne in se glasi: "Ur-Nanše / kralj / Lagaša / sin Guniduja / (bogu) Ningirsuju..." (Louvre)
  • Ur-Nanšejeva tablica (Urn 24): "Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, sina Gurmuja, je zgradil hišo (boginje) Nanše, oblikoval (kip) Nanše (...) Ladje iz dežele Dilmun (mu) vozijo les".[19][20][21]
    Ur-Nanšejeva tablica (Urn 24): "Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, sina Gurmuja, je zgradil hišo (boginje) Nanše, oblikoval (kip) Nanše (...) Ladje iz dežele Dilmun (mu) vozijo les".[19][20][21]
  • "Ladje iz Dilmuna, daljnih dežel, so mu (Ur-Nanšeju) pripeljale les kot davek (?)"[22][19][20][21]
    "Ladje iz Dilmuna, daljnih dežel, so mu (Ur-Nanšeju) pripeljale les kot davek (?)"[22][19][20][21]
  • Napis, napisan v Ur-Ningirsujevem imenu, je hvalnica trstičju in Enkiju, napisana pred ustanovitvijo Ningirsujevega svetišča v Girsuju.[23][24]
    Napis, napisan v Ur-Ningirsujevem imenu, je hvalnica trstičju in Enkiju, napisana pred ustanovitvijo Ningirsujevega svetišča v Girsuju.[23][24]
  • "Akurgal, kralj Lagaša, sin Ur-Nanšeja", napis na Steli jastrebov.[25][26]
    "Akurgal, kralj Lagaša, sin Ur-Nanšeja", napis na Steli jastrebov.[25][26]
  • Ur-Nanšejev votivni relief s podobo ptiča-boga Anzuja (ali Im-duguda) kot orla z levjo glavo; alabaster, zgodnje dinastično obdobje III, Girsu, 2550–2500 pr. n. št.
    Ur-Nanšejev votivni relief s podobo ptiča-boga Anzuja (ali Im-duguda) kot orla z levjo glavo; alabaster, zgodnje dinastično obdobje III, Girsu, 2550–2500 pr. n. št.
  • Boginja Šul-Utul, ustanovitveni klin z napisom: "Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, je zgradil svetišče v Girsuju", Lagaš, sredina 3. tisočletja pr. n. št.; Harvard Semitic Museum, Cambridge, MA
    Boginja Šul-Utul, ustanovitveni klin z napisom: "Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, je zgradil svetišče v Girsuju", Lagaš, sredina 3. tisočletja pr. n. št.; Harvard Semitic Museum, Cambridge, MA
  • Tempeljski ustanovitveni kipec z Ur-Nanšejevim imenom; napis se glasi: "Ur-Nanše, kralj Lagaša, je zgradil svetišče v Girsuju"; Britanski muzej, 96565.[27][28]
    Tempeljski ustanovitveni kipec z Ur-Nanšejevim imenom; napis se glasi: "Ur-Nanše, kralj Lagaša, je zgradil svetišče v Girsuju"; Britanski muzej, 96565.[27][28]
  • Ur-Nanšejeva stela z boginjo Nisabo, zavetnico Lagaša; Lagaš, 26. stoletje pr. n. št,., Muzej Iraka
    Ur-Nanšejeva stela z boginjo Nisabo, zavetnico Lagaša; Lagaš, 26. stoletje pr. n. št,., Muzej Iraka

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Lourve Arhivirano 2017-12-01 na Wayback Machine. Pouysségur, Patrick, ur. "Perforated Relief of King Ur-Nanshe." Louvre Museum. Louvre Museum. Web. 13. maarec 2013..
  2. ↑ Transliteration: »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu.
  3. ↑ Similar text: »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu.
  4. ↑ 4,0 4,1 "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Pouysségur, Patrick, ur. "Perforated Relief of King Ur-Nanshe". Lourve Museum. Louvre Museum. Web. 13. marec 2013.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 CDLI Wiki. University of Oxford, 14. januar 2010. Web. 13. marec 2013.
  7. ↑ Van De Mieroop, Marc (2004). A History of the Ancient Near East: Ca. 3000-323 BC. Wiley. str. 50–51.ISBN 9780631225522.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Hansen, Donald. "Royal Building Activity at Sumerian Lagash in the Early Dynastic Period." Biblical Archaeologist. 55 (4, 1992): 206-211.
  9. ↑ Finegan, Jack (2019). Archaeological History Of The Ancient Middle East (v angleščini). Routledge. str. 44. ISBN 978-0-429-72638-5.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Thomas, Ariane; Potts, Timothy (2020). Mesopotamia: Civilization Begins (v angleščini). Getty Publications. str. 164. ISBN 978-1-60606-649-2.
  11. ↑ 11,0 11,1 »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu.
  12. ↑ 12,0 12,1 Finegan, Jack (2019). Archaeological History Of The Ancient Middle East. Routledge. str. 44. ISBN 978-0-429-72638-5.
  13. ↑ "RIME 1.09.01.05, ex. 01". Cuneiform Digital Library Initiative. Pridobljeno 27. januarja 2021.
  14. ↑ Kramer, Samuel Noah (2010). The Sumerians: Their History, Culture, and Character (v angleščini). University of Chicago Press. str. 308, Door socket. ISBN 978-0-226-45232-6.
  15. ↑ 15,0 15,1 Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 71. ISBN 978-1-58839-043-1.
  16. ↑ Cole, Karl. "Plaque of Ur Nanshe." SchoolArts. 100.1 (2000): 33. Print.
  17. ↑ E, J. translation : t.2.1.2." rulers of Lagaš (2003): n.pag. Electronic Text Corpus of Sumerian Literature. Web. 13. marec 2013.
  18. ↑ C, G. Translation: t.4.14.1." hymn to Nanše (Nanše A) (2003): n.pag. Electronic Text Corpus of Sumerian Literature. Web. 13. mares 2013.
  19. ↑ 19,0 19,1 Kramer, Samuel Noah (2010). The Sumerians: Their History, Culture, and Character (v angleščini). University of Chicago Press. str. 308. ISBN 978-0-226-45232-6.
  20. ↑ 20,0 20,1 de Sarzec, E. (1892). »Deux Tablettes Archaïques de Tello«. Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale. 2 (4): 146–149. ISSN 0373-6032. JSTOR 23284262.
  21. ↑ 21,0 21,1 Full transliteration: »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu.
  22. ↑ Kramer, Noah (1964). »The Indus civilization and Dilmun« (PDF). Expeditions WWW.penn.museum: 49. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. marca 2021. Pridobljeno 7. februarja 2021.
  23. ↑ »Louvre Museum Official Website«. cartelen.louvre.fr.
  24. ↑ Full transcription: »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
  25. ↑ Sallaberger, Walther; Schrakamp, Ingo (2015). History & Philology (PDF). Walther Sallaberger & Ingo Schrakamp (eds), Brepols. str. 74–76. ISBN 978-2-503-53494-7.
  26. ↑ Découvertes en Chaldée... / publiées par L. Heuzey . 1ère-4ème livraisons / Ernest de Sarzec - Choquin de Sarzec, Ernest (1832-1901). str. Plate XL. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2021. Pridobljeno 7. februarja 2021.
  27. ↑ »plaque / figurine«. British Museum.
  28. ↑ »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Lugalšaengur 		Kralj Lagaša
okoli 25. stoletja pr. n. št. 		Naslednik:
Akurgal
Normativna kontrola: Narodne knjižnice Uredite to na Wikipodatkih
  • GND id 1313231738 ni veljaven.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ur-Nanše&oldid=6278869«