Pojdi na vsebino

U-18 (Kriegsmarine)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
U-18

U-18 (1942/43)
Dejavna 1935-1944
Začetek gradnje 10. julij 1935
Ladjedelnica Germaniawerft, Kiel
Splovitev 7. december 1935
Sprejeta v uporabo 4. januar 1936
Usoda 25. avgusta 1944
namerno potopljena
Država Zastava Tretjega rajha Tretji rajh
Vojna mornarica Kriegsmarine
Razred IIB
Patrulje 14
Potopljene ladje 5 (skupaj 7.436 BRT)
Znamenite bitke/vojne Druga svetovna vojna
Znameniti poveljniki Ernst Mengersen, Karl Fleige

U-18 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

U-18 je bila sprejeta v aktivno službo 4. januarja 1936. Do novembra istega leta je spadala pod 1. podmorniško flotiljo. 20. novembra 1936 je prišlo do trčenja s torpedovko T 156. Podmornica je potonila, ob tem pa je umrlo 8 mornarjev. Po nesreči so podmornico zopet dvignili na površje, jo popravili in jo 30. septembra 1937 zopet sprejeli v floto. Do septembra 1942 je službovala v različnih flotiljah, nato pa so jo po kopnem in reki Donavi prepeljali po delih do pristanišča Galați, kjer so jo zopet sestavili. Po Donavi in Črnem morju so jo prepeljali do romunskega pristanišča Konstanca. V Črnem morju je kot podmornica 30. podmorniške flotilje delovala proti sovjetskim ladjam. 20. avgusta 1944 je bila v pristanišču Konstanca (Constanța) ob sovjetskem zračnem napadu močno poškodovana. 25. avgusta jo je posadka namerno potopila. Konec leta 1944 jo je sovjetska mornarica dvignila na površje in odvlekla v Sevastopol. Zaradi nepopravljivih poškodb jo je leta 1947 sovjetska podmornica M-120 pred pristaniščem Sevastopol potopila s topovskimi streli.

Poveljniki

[uredi | uredi kodo]
Poveljniki
Št. Čin Ime Poveljstvo
1. Kapitanporočnik Hans Pauckstadt 4. januar 1936 - 20. november 1936
2. podmornica izven službe podmornica izven službe 21. november 1936 - 29. september 1937
3. Kapitanporočnik Heinz Beduhn 30. september 1937 - 31. oktober 1937
4. Kapitanporočnik Max-Hermann Bauer 1. november 1937 - 24. november 1939
5. Nadporočnik Ernst Mengersen 24. november 1939 - 2. september 1940
6. Kapitanporočnik Heinz Linder 3. september 1940 - 17. december 1940
7. Kapitanporočnik Ernst Vogelsang 18. december 1940 - 6. maj 1941
8. Poročnik Hans-Achim von Rosenberg-Gruszynski 7. maj 1941 - 31. maj 1942
9. Nadporočnik Friedrich-Wilhelm Wissmann 1. junij 1942 - 18. avgust 1942
10. podmornica izven službe podmornica izven službe 19. avgust 1942 - 2. december 1942
11. Nadporočnik Karl Fleige 3. december 1942 - 25. maj 1944
12. Nadporočnik Rudolf Arendt (v.d.) 25. maj 1944 - 7. junij 1944
13. Nadporočnik Karl Fleige 8. junij 1944 - 25. avgust 1944

Tehnični podatki

[uredi | uredi kodo]
Pregled karakteristik
Kategorije Podatki
Teža (t):
na površju
pod površjem
polna Teža

279
328
414
Dolžina (m) - tlačni trup (m) 42,70 - 28,20
Širina (m) - tlačni trup (m) 4.08 - 4,00
Izpodriv (m) 3,90 m
Višina (m) 8,60
Moč (hp):
na površju
pod podvršjem

700
360
Hitrost (vozlov):
na površju
pod podvršjem

13,0
7,0
Doseg (milja/vozel):
na površju
pod podvršjem

3100/8
43/4
Torpeda/Torpedne cevi 5/3 (na premcu)
Mine 12 TMA
Posadka 22-24
Maksimalni potop (m) 150

Potopljene ladje

[uredi | uredi kodo]
Datum Ime Država Tonaža Usoda
18. november 1939 Wigmore (ribiška ladja) Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Združeno kraljestvo 345 BRT potopljena (torpedo)
23. januar 1940 Bisp (tovorna ladja) Norveška Norveška 1.000 BRT potopljena (torpedo)
23. junij 1943 Leningrad (tovorna ladja) Sovjetska zveza Sovjetska zveza 1.783 BRT potopljena (torpedo)
17. julij 1943 Vorošilov (tovorna ladja) Sovjetska zveza Sovjetska zveza 3.908 BRT potopljena (torpedo)
29. avgust 1943 TSC-11 (protipodmorniška ladja) Sovjetska zveza Sovjetska zveza 400 BRT potopljena (torpedo)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Viri in zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]