Trivij
Trivij je nižji del sedmih svobodnih umetnosti in obsega slovnico, logiko in retoriko.[1]
Trivij je impliciten v De nuptiis Philologiae et Mercurii (»O poroki filologije in živega srebra«) Martianusa Capelle, vendar se izraz ni uporabljal do karolinške renesanse, ko je bil skovan kot posnemanje prejšnjega kvadrivija.[2] Slovnica, logika in retorika so bile bistvene za klasično izobraževanje, kot je razloženo v Platonovih dialogih. Tri predmete skupaj so v srednjem veku označevali z besedo trivium, vendar je bila tradicija prvega učenja teh treh predmetov vzpostavljena v stari Grčiji s strani retorikov, kot je Izokrat.[3]:12-23 Sodobne ponovitve so prevzele različne oblike.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Etimološko latinska beseda trivium pomeni »kraj, kjer se srečajo tri ceste« (tri via); zato so predmeti triviuma temelj za quadrivium, višji del srednjeveškega izobraževanja v svobodnih umetnostih, ki ga sestavljajo aritmetika (števila kot abstraktni pojmi), geometrija (števila v prostoru), glasba (števila v času) in astronomija (števila v prostoru in času). Izobraževalno sta trivij in kvadrivij študentu posredovala sedem svobodnih umetnosti klasične antike.
Opis
[uredi | uredi kodo]Slovnica učenca uči mehanike jezika. To je korak, kjer učenec »pride do izraza«, definira predmete in informacije, ki jih zaznava pet čutil. Od tod zakon identitete: drevo je drevo in ne mačka.
Logika (tudi dialektika) je »mehanika« mišljenja in analize, proces sestavljanja trdnih argumentov in prepoznavanja napačnih argumentov in izjav ter tako sistematično odstranjuje protislovja, s čimer proizvaja dejansko znanje, ki mu je mogoče zaupati.
Retorika je uporaba jezika za poučevanje in prepričevanje poslušalca in bralca. To je znanje (slovnica), ki se zdaj razume (logika) in se prenaša navzven kot modrost (retorika).
Aristotel je retoriko definiral kot »moč zaznavanja v vsaki stvari tistega, kar je sposobno proizvesti prepričljivost«.[4]
Sestra Miriam Joseph je v The Trivium: The Liberal Arts of Logic, Grammar, and Rhetoric (2002) opisala trivium takole:
Slovnica je umetnost izumljanja simbolov in njihovega kombiniranja za izražanje misli; logika je umetnost mišljenja; in retorika je umetnost sporočanja misli iz enega uma v drugega, prilagajanje jezika okoliščinam.
. . .
Slovnica se ukvarja s stvarjo, kot-je-simbolizirana. Logika se ukvarja s stvarjo, kot-je-znana. Retorika se ukvarja s stvarjo, kot-se-sporoča.[5]
John Ayto je v Dictionary of Word Origins (1990) zapisal, da je študij triviuma (slovnice, logike in retorike) potrebna priprava na študij quadriviuma (aritmetika, geometrija, glasba in astronomija). Za srednjeveškega študenta je bil trivium kurikularni začetek usvajanja sedmih svobodnih umetnosti; kot tak je bil glavni dodiplomski študij. Beseda trivialno je nastala iz nasprotja med preprostejšim triviumom in težjim kvadriviumom.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Onions, C.T., ur. (1991). The Oxford Dictionary of English Etymology. str. 944.
- ↑ Marrou, Henri-Irénée (1969). "Les arts libéraux dans l'Antiquité classique". pp. 6–27 in Arts libéraux et philosophie au Moyen Âge. Paris: Vrin; Montréal: Institut d'études médiévales). pp. 18–19.
- ↑ Stahl, W. H. (6. november 1978). Roman Science: Origins, Development, and Influence to the Later Middle Ages. Praeger. ISBN 978-0-313-20473-9.
- ↑ Taylor, Thomas (1811). The Rhetoric, Poetic and Nicomachean Ethics of Aristotle. London: Robert Wilks. str. 6.
- ↑ Joseph, Sister Miriam (2002). »1, The Liberal Arts«. The Trivium: The Liberal Arts of Logic, Grammar, and Rhetoric. Paul Dry Books. str. 3, 9. ISBN 9781589882737.
- ↑ Ayto, John (1990). Dictionary of Word Origins. University of Texas Press. str. 542. ISBN 1-55970-214-1.