Tommaso Campanella

Rojstvo	Giovan Domenico Campanella 4. september 1568 Stilo, Neapeljsko kraljestvo
Smrt	21. maj 1639({{padleft:1639|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[…] (70 let) Pariz, Kraljestvo Francija
Državljanstvo	Neapeljsko kraljestvo
Poklic	filozof, pisatelj, pesnik, astrolog, pisatelj znanstvene fantastike, duhovnik, teolog
Obdobje	Filozofija 17. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	anti-aristotelizem, hermetizem, utopični socializem
Glavna zanimanja	metafizika (s teologijo, politična filozofija, etika
Pomembne ideje	utopija »Mesto sonca«
Vplivi Platon, Avguštin, Akvinski, da Fiore, Ficino, Valla, Telesio, della Porta
Vplival na socialistični utopisti

Tommaso Campanella (krščen kot Giovanni Domenico Campanella), italijanski filozof, teolog, astrolog in pesnik, * 5. september 1568, Stignano, Kalabrija, Italija, † 21. maj 1639, Pariz, Francija.

Njegovo danes najbolj znano delo »Mesto sonca« (La città del Sole), ki jo je napisal v italijanščini, predstavlja samo omejeno področje njegovega delovanja. Ukvarjal se je še s astrologijo in filozofijo narave, vendar je izhajal še iz renesančnega platonizma. Leta 1635 je navezal stike z Mersennom, ki ga je želel seznaniti z Descartesom, ki pa ga je zaradi podobnosti njunih idej zavrnil.

Življenje

Metaphysica, 1638

Kot sin revnega čevlarja je s 14-imi leti vstopil v dominikanski red. V zgodnjem obdobju se je poleg obveznih sholastičnih študij seznanjal s filozofi narave (Telesio, della Porta) in astrologijo. V svojem prvem delu »Philosophia sensibus demonstrata«, izdanim 1592, je branil Telesia. Istega leta se je v Padovi srečal z Galileom. Povzemanje iz mistično-okultnega platonizma renesanse in nasprotovanje avtoriteti Aristotela sta ga privedla v konflikt z inkvizicijo (prvi pripor leta 1863), ki je obtožbam krivoverstva in heterodoksije dodala še politične obtožbe spodbujanja proti španski nadoblasti v Neapelju (drugi pripor 1597). Po krajšem bivanju na prostosti, ki ga je izkoristil za politično delovanje proti španski nadoblasti v domači Kalabriji, ga je inkvizicija po izdaji dveh njegovih privržencev leta 1599 še tretjič priprla, ga obtožila krivoverstva in izdajstva ter v sodnem postopku podvrgla torturi in s tem izsilila njegovo priznanje. Obsojen je bil na dosmrtni zapor, v katerem je prebil 27 let, vendar mu je inkvizicija dala možnost intelektualnega ustvarjanja in nadzorovanih obiskov.

Tommaso Campanella, La Città del Sole, Carabba, 1915

Med bivanjem v zaporu je napisal svoja najpomembnejša dela, med drugimi tudi »Mesto sonca«. Inkvizicijski proces proti Galileu ga je spodbudil, da je leta 1616 napisal zanj zagovor, ki pa ga je Galileo zaradi dvomljivega piščevega položaja raje zavrnil. Končno je leta 1626 novi papež Urban VIII posredoval pri španskemu kralju Filipu IV. za njegovo izpustitev. Do leta 1634, ko je en od njegovih somišljenikov ponovno spodbujal k uporu proti Špancem, ga je zavaroval papež in ga zaposlil v službi dvornega astrologa. S pomočjo papeža in francoskega ambasadorja je pobegnil v Pariz, kjer ga je v varstvo vzel kardinal Richelieu in mu dodelil dosmrtno pokojnino.

Literatura

• Campanella, Tommaso, »Grad sunca«, založba Zora, Državno izdavačko poduzeće Hrvatske, Zagreb 1953 (COBISS)
• Dilas-Rocherieux, Yolène, »Utopija ali spomin na prihodnost«, Mladinska knjiga, Ljubljana 2004 (COBISS)

Zunanje povezave

(angleško)

• Stanford Encyclopedia of Philosophy,
• Catholic Encyclopedia New Advent