Pojdi na vsebino

Tomas Tranströmer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tomas Tranströmer
Tranströmer leta 2008
Tranströmer leta 2008
RojstvoTomas Gösta Tranströmer
15. april 1931({{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Stockholm[1]
Smrt26. marec 2015({{padleft:2015|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][4][…] (83 let)
Stockholm[1]
Poklicjezikoslovec, pesnik, prevajalec, psiholog, pisatelj
Narodnostšvedska
Državljanstvo Švedska
Alma materStockholmska univerza
Obdobje1954–2015
Pomembnejša dela
  • Napol končano nebo
  • Okna in kamni
  • Baltik
  • Za žive in mrtve
  • Žalobna gondola
Pomembnejše nagradeNobelova nagrada za književnost 2011
ZakonciMonika Bladh

Tomas Gösta Tranströmer (švedsko: [ˈtumas ˈjœsta ˈtraːnˌstrømər]), švedski pesnik, psiholog in prevajalec, nobelovec, * 15. april 1931, † 26. marec 2015.[6]

Njegove pesmi so ujele dolge švedske zime, dih letnih časov in otipljivo, zračno lepoto narave.[7] Za Tranströmerjevo delo je značilno tudi skrivnostno vzdušje, ki ga spremlja čudenje nad temelji vsakodnevnega življenja, kar njegovi poeziji pogosto daje versko razsežnost.[8] Opisovali so ga kot pesnika kristjana.[9]

Tranströmer je cenjen kot eden najpomembnejših skandinavskih književnikov po drugi svetovni vojni. Kritiki so pohvalili dostopnost njegove poezije, tudi v prevodu. Prevedli so jo v več kot 60 jezikov, med drugim tudi v slovenščino.[7] Leta 1990 je prejel Mednarodno nagrado Neustadta za književnost in leta 2011 Nobelovo nagrado za književnost.[10]

Seznam del

[uredi | uredi kodo]
Pesniške zbirke
  • 17 Pesmi (17 dikter), Bonniers, 1954
  • Skrivnosti na poti (Hemligheter på vägen), Bonnier, 1958(COBISS)
  • Napol dokončana nebesa (Den halvfärdiga himlen), Bonnier, 1962 (COBISS)
  • Zvonovi in skladbe (Klanger och spår), Bonnier, 1966
  • Pogled v temo (Mörkerseende), Författarförlaget, 1970
  • Poti (Stigar), Författarförlaget, 1973, ISBN 978-91-7054-110-0
  • Baltik (Östersjöar), Bonnier, 1974
  • Pregrada resnice (Sanningsbarriären), Bonnier, 1978, ISBN 978-91-0-043684-1
  • Divji Trg (Det vilda torget) Bonnier, 1983, ISBN 978-91-0-046048-8
  • Za Žive in mrtve (För levande och döda), Bonnier, 1989
  • Žalobna gondola (Sorgegondolen), Bonnier, 1996, ISBN 978-91-0-056232-8
  • Zapor (Fängelse), Izdaja Edda, 2001 (od leta 1959), ISBN 978-91-89352-10-0
  • Velika uganka (Den stora gåtan), Bonnier, 2004, ISBN 978-91-0-010310-1
Drugo
  • Spomini, poglejte me (Minnena ser mig), Bonnier, 1993, memoar v prozi ISBN 978-91-0-055716-4
  • Air Mail: Brev 1964-1990, Bonnier, 2001, korespondenca z Robert Bly ISBN 978-91-0-057384-3
  • Galleriet: Odselv v Vecka nr.II (2007), umetnikova knjiga  Modhira Ahmeda

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]
Tranströmer in Barbro Lindgren ob Spominski nagradi Astrid Lindgren  2014  
  • 1966: Bellmanpriset (Švedska)
  • 1981: Petrarcova nagrada (Nemčija)
  • 1990: Mednarodna nagrada Neustadta za književnost (ZDA) [11]
  • 1990: Nagrada Nordijskega sveta za književnost, za Za Žive in Mrtve (Nordijske države)
  • 1991: Nordijska nagrada Švedske akademije (Švedska)
  • 1992: Nagrada Horsta Bieneka za poezijo (Nemčija)
  • 1996: Augustpriset, za Sorgegondolen (Švedska)
  • 1998: Nagrada Jana Smreka (Slovaška)
  • 2003: Zlati venec Struških večerov poezije (Makedonija)
  • 2007: Fundacija Griffin, Priznanje za življenjsko delo (Griffinova nagrada za poezijo) (Kanada)
  • 2011: Naziv redni Profesor (švedsko: Professors namn), ki mu ga je podelila švedska vlada (Švedska)[12][13]
  • 2011: Nobelova nagrada za književnost (Švedska)

Nobelova nagrada za književnost 2011

[uredi | uredi kodo]

Tranströmer je bil leta 2011 razglašen za dobitnika Nobelove nagrado za književnost.[10][14] Kot 108. nagrajenec je bil prvi Šved od nagrade leta 1974.[15][16][17] Tranströmerja so imeli leta dolgo za favorita in že nekaj let so se novinarji na dan objave zbirali pred njegovim domom.[18]  Švedska Akademija je ob razglasitvi dala vedeti, da je bil že od leta 1993 dalje nominiran vsako leto.[18]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118623605 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. KulturNav — 2015.
  3. SNAC — 2010.
  4. Discogs — 2000.
  5. Brockhaus Enzyklopädie
  6. Tomas Tranströmer är död.
  7. 7,0 7,1 Bosman, Julie (6. oktober 2011). »Swedish Poet Wins Nobel Prize for Literature«. The New York Times. Pridobljeno 6. oktobra 2011.
  8. Salisbury, Stephan (1987). »Straight Into the Invisible: A Swedish Poet's Explorations«. Philadelphia Inquirer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2012. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  9. Coyle, Bill (2009). »Anchor in the Shadows: Review of The Great Enigma: New Collected Poems«. Contemporary Poetry Review. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  10. 10,0 10,1 »The Nobel Prize in Literature 2011 – Press Release«. Nobelprize.org. Nobelov sklad. 6. oktober 2011. Pridobljeno 29. avgusta 2016.
  11. »1990 Neustadt International Prize for Literature Laureate Tomas Tranströmer«. World Literature Today. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. novembra 2011. Pridobljeno 25. avgusta 2016.
  12. »The Cabinet awards the title of professor to poet Tomas Tranströmer 7 april 2011(švedščina)« (v švedščini). Regeringen.se. 7. april 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 9. oktobra 2011.
  13. »Minister for Culture congratulates Tomas Tranströmer on Nobel Prize in Literature«. Sweden.gov.se. 7. oktober 2011. Pridobljeno 9. oktobra 2011.
  14. Lea, Richard; Flood, Alison (6. oktober 2011). »Nobel prize for literature goes to Tomas Tranströmer«. The Guardian. Pridobljeno 6. oktobra 2011.
  15. »Swedish poet Transtroemer wins Nobel Literature Prize«. BBC News. 6. oktober 2011. Pridobljeno 6. oktobra 2011.
  16. Dugdale, John (6. oktober 2011). »Nobel prize for literature: Tomas Tranströmer joins a strange gang«. The Guardian. Pridobljeno 6. oktobra 2011.
  17. »Sweden's most famous living poet wins Nobel prize«. Euronews. 6. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2011. Pridobljeno 6. oktobra 2011.
  18. 18,0 18,1 »Sweden's Transtromer wins Nobel literature prize«. Reuters. 6. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2011. Pridobljeno 6. oktobra 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]