Taj Tsun Vu
Taj Tsun Vu | |
---|---|
Rojstvo | 1. december 1933[1] Šanghaj[2] |
Smrt | 19. julij 2024[3] (90 let) Palo Alto[d][3] |
Bivališče | Ljudska republika Kitajska ZDA |
Narodnost | kitajska ameriška |
Področja | fizika, visokoenergijska jedrska fizika, statistična mehanika |
Ustanove | Univerza Harvard Univerza Rockefeller DESY CERN Univerza v Utrechtu |
Alma mater | Univerza Minnesote diploma 1964 Univerza Harvard magisterij 1954 doktorat 1956 |
Mentor doktorske disertacije | Ronold Wyeth Percival King |
Doktorski študenti | Carl Martin Bender (1969) Martin Roček (1979) |
Poznan po | Bender-Wujeve singularnosti Wu-Yangov monopol |
Pomembne nagrade | Humboldtova nagrada (1985) Heinemanova nagrada (1999) |
Taj Tsun Vu (poenostavljeno kitajsko: 吴大峻; tradicionalno kitajsko: 吳大峻; pinjin: Wú Dàjùn, kitajsko-ameriški fizik, 1. september 1933, Šanghaj, Kitajska, † 19. julij 2024, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.
Vu je deloval na področju uporabne fizike in je najbolj znan po svojih dosežkih na področju visokoenergijske jedrske fizike in statistične mehanike.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Študiral je elektrotehniko na Univerzi Minnesote (University of Minnesota) in leta 1953 sodeloval na Putnamovem tekmovanju (William Lowell Putnam Mathematical Competition). Magistriral in doktoriral je leta 1954 in 1956 iz uporabne fizike na Univerzi Harvard. V dizertaciji se je pod mentorstvom Ronolda Wyetha Percivala Kinga ukvarjal s konceptom impedance in visokofrekvenčnim sipanjem.[4]
Na Harvardu je nadaljeval pot kot mlajši član (junior fellow) (1956–59), leta 1959 postal član fakultete za uporabno fiziko. Trenutno je profesor Gordona McKaya uporabne fizike in profesor fizike. Leta 1966 je bil tudi gostujoči profesor na Univerzi Rockefeller, leta 1971 v raziskovalnem središču fizike delcev DESY v Hamburgu in leta 1977 v CERN v Ženevi in na Univerzi v Utrechtu.
Raziskoval je statistično mehaniko v Bose-Einsteinovi kondenzaciji v zunanjem potencialu, klasično teorijo elektromagnetizma (1960). S Hungom Čengom je uporabil kvantno teorijo polja za napoved neomejenega povečevanja skupnega sipanja skozi preseke pri zelo visokih energijah, kar so eksperimentalno potrdili v CERN in trkalniku Tevatron. Raziskoval je produkcijske procese za LHC, še posebej napoved produkcijskega preseka Higgsovega delca z nizkim momentom skupaj z dvema naprednima curkoma. S Čen Ningom Jangom je raziskoval kršitev simetrije CP in globalizacijo umeritvene teorije.[5] Raziskoval je kvantno informacijsko procesiranje na podlagi Schrödingerjeve enačbe brez prostorskih razsežnosti pri modeliranju in uporabi kvantnih pomnilnikov.[6]
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Nagrade
[uredi | uredi kodo]- član Ameriške akademije umetnosti in znanosti (American Academy of Arts and Sciences), 1977
- Humboldtova nagrada 1985
- 1999 Heinemanova nagrada za matematično fiziko skupaj z Barryjem M. McCoyem in Aleksandrom Borisovičem Zamolodčikovom[7]
Izbrana dela
[uredi | uredi kodo]Knjige
[uredi | uredi kodo]- The Scattering and Diffraction of Waves (Harvard University Press, 1959). Skupaj z Ronoldom Wyethom Percivalom Kingom.
- The two-dimensional Ising model (Harvard University Press, 1973). Skupaj z Barryjem M. McCoyem
- Expanding Protons: Scattering at High Energies (MIT Press, 1987). Skupaj s Hungom Chengom
- The Ubiquitous Photon: Helicity Methods for QED and QCD (Oxford University Press, 1990). Skupaj z Raymondom Gastmansom
- Lateral Electromagnetic Waves: Theory and Applications to Communications, Geophysical Exploration, and Remote Sensing (Springer-Verlag, 1992). Skupaj z Ronoldom Wyethom Percivalom Kingom in Margaret Owens
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?arnumber=4091432
- ↑ Freebase Data Dumps — Google.
- ↑ 3,0 3,1 https://www.physics.harvard.edu/news/tai-tsun-wu-1933-2024
- ↑ Taj Tsun Vu na Projektu Matematična genealogija (angleško)
- ↑ Wu; Yang (1975).
- ↑ Domača stran Arhivirano 2012-04-06 na Wayback Machine. na Univerzi Harvard
- ↑ »People: 1999 American Physical Society Prizes and Awards«, CERN Courier, 39 (2): 35, Marec 1999
Viri
[uredi | uredi kodo]- Wu, Tai Tsun; Yang, Chen-Ning (1975), »Concept of non-integrable phase factors and global formulation of gauge fields«, Phys. Rev. D, 12: 3845–3857, Bibcode:1975PhRvD..12.3845W, doi:10.1103/PhysRevD.12.3845
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Akademsko drevo Taija Tsuna Wuja na Physics Tree (angleško)
- Taj Tsun Vu na Projektu Matematična genealogija (angleško)