Svetovni esperantski kongres
Svetovni esperantski kongres (esperantsko Universala Kongreso de Esperanto) je letna esperantska konvencija. Ima najdaljšo tradicijo med mednarodnimi esperantskimi konvencijami, tj. skoraj 113 let. Kongresi potekajo od leta 1905 vsako leto, razen med 1. in 2. svetovno vojno. Od 1920.-ih te kongrese organizira Svetovna esperantska zveza.
Ti kongresi potekajo vsako leto in se jih je v trideset letih od leta 1985 do 2014 v povprečju na njih zbralo približno 2.000 udeležencev (od 2. svetovne vojne je število variiralo od 800 do 6.000, odvisno od prizorišča). Povprečno število zastopanih držav je približno šestdeset. Svetovni kongres običajno poteka zadnji teden julija ali prvi teden avgusta, z začetkom in koncem v soboto (skupaj osem dni).
Do leta 1980 so bila srečanja v Evropi in Združenih državah Amerike, z izjemo Japonske leta 1965. Od takrat dalje so bila srečanja tudi v državah Brazilija, Kanada, Kitajska, Kuba, Južna Koreja, Avstralija, Izrael, Vietnam in Argentina.
Istočasno s svetovnim kongresom poteka tudi Mednarodni otroški esperantski kongres (v esperantu: Internacia Infana Kongreseto de Esperanto, IIK). Namenjen je otrokom med 6. in 14. letom starosti. Čeprav so glavna ciljna skupina otroci, ki esperanto že poznajo, lahko sodelujejo tudi tisti, ki se šele učijo esperanta. Od leta 1938 obstaja tudi Svetovni mladinski kongres (Internacia Junulara Kongreso, IJK), ki običajno poteka na isti celini, včasih v isti državi kot svetovni esperantski kongres.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prvi svetovni esperantski kongres je bil organiziran leta 1905 v mestu Boulogne na severu Francije na zasebno pobudo odvetnika Alfreda Michauxa. Od takrat naprej se na vsakem kongresu določeni kraj naslednjega kongresa.
Statistike
[uredi | uredi kodo]Države
[uredi | uredi kodo]Države po številu gostovanj:
Št. gostovanj | Država | Leta |
---|---|---|
9 | Združeno kraljestvo | 1907, 1926, 1930, 1938, 1949, 1961, 1971, 1989, 2021[a] |
8 | Nemčija[b] | 1908, 1923, 1933, 1951, 1958, 1974, 1985, 1999 |
6 | Francija | 1905, 1932, 1950, 1957, 1998, 2015 |
Švica | 1906, 1913, 1925, 1939, 1947, 1979 | |
Nizozemska | 1920, 1954, 1964, 1967, 1988, 2008 | |
5 | Poljska[c] | 1931, 1937, 1959, 1987, 2009 |
4 | Belgija | 1911, 1928, 1960, 1982 |
Finska | 1922, 1969, 1995, 2019 | |
Avstrija[c] | 1924, 1936, 1970, 1992 | |
Švedska | 1934, 1948, 1980, 2003 | |
Danska | 1956, 1962, 1975, 2011 | |
3 | Španija | 1909, 1968, 1993 |
Združene države Amerike | 1910, 1915, 1972 | |
Madžarska[c] | 1929, 1966, 1983 | |
Italija | 1935, 1955, 2006 | |
2 | Češka[d] | 1921, 1996 |
Norveška | 1952, 1991 | |
Jugoslavija | 1953, 1973 | |
Bolgarija | 1963, 1978 | |
Japonska | 1965, 2007 | |
Islandija | 1977, 2013 | |
Kitajska | 1986, 2004 | |
Kanada | 1984, 2022[a] | |
Brazilija | 1981, 2002 | |
Kuba | 1990, 2010 | |
Južna Koreja | 1994, 2017 | |
1 | Avstro-Ogrska | 1912 |
Danzig | 1927 | |
Grčija | 1976 | |
Avstralija | 1997 | |
Izrael | 2000 | |
Hrvaška[e] | 2001 | |
Litva | 2005 | |
Vietnam | 2012 | |
Argentina | 2014 | |
Slovaška | 2016 | |
Portugalska | 2018 |
Mesto
[uredi | uredi kodo]Mesta po številu gostovanj:
Št. gostovanj | Država | Leto |
---|---|---|
4 | Dunaj | 1924, 1936, 1970, 1992 |
København | 1956, 1962, 1975, 2011 | |
3 | Antwerpen | 1911, 1928, 1985 |
Bern | 1913, 1939, 1947 | |
Pariz | 1914, 1932, 1950 | |
Budimpešta | 1929, 1966, 1983 | |
Varšava | 1937, 1959, 1987 | |
Rotterdam | 1967, 1988, 2008 | |
2 | Ženeva | 1906, 1925 |
Krakov | 1912, 1931 | |
Haag | 1920, 1964 | |
Praga | 1921, 1996 | |
Stockholm | 1934, 1980 | |
London | 1938, 1971 | |
Zagreb | 1953, 2001 | |
Helsinki | 1969, 1922 | |
Reykjavik | 1977, 2013 | |
Peking | 1986, 2004 | |
Havana | 1990, 2010 | |
Seul | 1994, 2017 |
Ostala mesta so gostile samo enkrat.
Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Gazetaraj Komunikoj de UEA n-ro 814 (2019-07-26): Resolution of the 104th World Esperanto Congress
- ↑ [1]
- ↑ La Kandellumo Verda 6
- ↑ https://uea.org/pdf/uk2016/Pribina6.pdf
- ↑ Universala Esperanto-Asocio: "Fina statistiko de Lillo: 2698 aliĝintoj el 80 landoj".
- ↑ Universala Esperanto-Asocio: "Rezolucio de la 99-a Universala Kongreso de Esperanto".
- ↑ Universala Esperanto-Asocio: "La 98-a Universala Kongreso de Esperanto Arhivirano 2013-05-03 at Archive.is".
- ↑ https://uea.org/pdf/uk2012/Loa!-5.pdf
- ↑ Vikinga Voĉo, n-ro 6 (La kongresa Kuriero de la 96-a Universala Kongreso de Esperanto.
- ↑ Gazetaraj Komunikoj de UEA: N-ro 391 (2010-07-28)