Sverdrup
| Svedrup | |
|---|---|
| Enota | Prostorninski pretok |
| Simbol | Sv |
| Poimenovano po | Harald Svedrup |
| Pretvorbe enote | |
| 1 Sv v ... | ... je enako ... |
| m3/s | 1 milijon |
| US galone/s | 264 milijonov |
| kubični čevlji/s | 35 milijonov |
Sverdrup (simbol Sv) je v oceanografiji metrična enota izven sistema SI za pretok, pri čemer je 1 Sv enak 1 milijonu m3/s. [1][2] Enakovreden je izpeljani SI enoti kubični hektometer na sekundo (simbol: hm3/s ali hm3s−1). Skoraj izključno se uporablja v oceanografiji za merjenje volumetrične hitrosti pretoka oceanskih tokov. Imenuje se po Haraldu Sverdrupu.
En sverdrup je približno petkrat večja enota od pretoka največje reke na svetu, Amazonke. V kontekstu oceanskih tokov si lahko prostornino enega milijona kubičnih metrov predstavljamo kot "kocko" oceana z dimenzijami 1 × 1 × 1 (širina × dolžina × debelina). V tem merilu je to enote lažje primerjati s širino toka (nekaj km), globino (nekaj sto metrov) in hitrostjo toka (v metrih na sekundo). Tako bi hipotetični tok s širino 50 m, globino 500 m in hitrostjo 2 m/s prepeljal 50 Sv vode. Celoten svetovni dotok sladke vode iz rek v oceane znaša približno 12 Sv.[3]
Sverdrup se razlikuje od enote SI sievert ali enote svedberg, ki ni del sistema SI. Vsi trije uporabljajo isti simbol, niso pa si sorodne.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Enota je poimenovana po norveškem oceanografu, meteorologu in polarnem raziskovalcu Haraldu Ulriku Sverdrupu (1888–1957), ki je leta 1942 skupaj z Martinom W. Johnsonom in Richardom H napisal knjigo The Oceans, Their Physics, Chemistry, and General Biology (slovensko Oceani: njihova fizika, kemija in splošna biologija).[4]
V 50. in zgodnjih 60. letih 20. stoletja so tako sovjetski kot severnoameriški znanstveniki razmišljali o zajezitvi Beringovega preliva, s čimer bi zmerno topla atlantska voda segrela hladno Arktično morje in, po teoriji, naredili Sibirijo in severno Kanado bivanjsko bolj primerni. Kot del severnoameriške ekipe je kanadski oceanograf Maxwell Dunbar ugotovil, da je večkratno navajanje milijonov kubičnih metrov na sekundo "zelo okorno". Mimogrede je predlagal, da je kot nova enota vodnega toka skozi Beringovo ožino en sverdrup. Na simpoziju Arktičnega bazena oktobra 1962 je enota prišla v splošno uporabo.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Glossary«. Ocean Surface Currents. University of Miami Rosenstiel School of Marine and Atmospheric Science. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2019. Pridobljeno 15. aprila 2019.
- ↑ »Sverdrups & Brine«. Ecoworld. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2011. Pridobljeno 12. avgusta 2017.
- ↑ Lagerloef, Gary; Schmitt, Raymond; Schanze, Julian; Kao, Hsun-Ying (1. december 2010). »The Ocean and the Global Water Cycle«. Oceanography. 23 (4): 82–93. doi:10.5670/oceanog.2010.07.
- ↑ 4,0 4,1 Eldevik, Tor; Haugan, Peter Mosby (6. april 2020). »That's a lot of water«. Nature Physics (v angleščini). 16 (4): 496–496. doi:10.1038/s41567-020-0866-0. ISSN 1745-2481.