Supetarska Draga
Supetarska Draga | |
---|---|
44°47′51.0″N 14°43′28.9″E / 44.797500°N 14.724694°E | |
Država | Hrvaška |
Županija | Primorsko-goranska županija |
Mesto | Rab |
Nadm. višina | 8 m |
Prebivalstvo (2001) | |
• Skupno | 1.164 |
Poštna številka | 51280 Rab, Rab |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Supetarska Draga je naselje in zaliv na severozahodnem delu otoka Rab ob koncu istoimenskega zaliva (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Rab; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži na koncu zaliva Supetarska draga, v katerem stoji tudi marina: ACI marina Supetarska Draga.
Zaliv je izpostavljen severozahodnim vetrovom. Tudi burja in jugo močno pihata.
Marina, ki lahko sprejme plovila dolga do 20 m, ima 220 privezov v morju in 50 mest na kopnem, tehnični servis in 10 tonsko dvigalo. Marina ima več pomolov, na enem stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal:R Bl 5s.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V kraju je bil leta 1060 ustanovljen benediktinski samostan, ki pa je bil opuščen že v 16. stol. Del samostanskega poslopja so 1849 obnovili v župnjiski dvorec. Samostanu je pripadala današnja cerkev, s tremi cerkvenimi ladjami, ki je najstarejši ohranjen staroromanski objekt na področju Kvarnerja. V zvonik ob cerkvi sta dva zvonova: prvi iz leta 1299 je najstarejši ohranjen zvon na vzhodni obali Jadrana, Drugi zvon pa je iz leta 1593.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]V zalivu so bile v preteklosti soline. Sedaj je na področju bivših solin gnezdišče in prezimovališče številnih vrst ptic.
Demografija
[uredi | uredi kodo]Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
547 | 569 | 680 | 686 | 678 | 809 | 809 | 933 | 1054 | 1085 | 1047 | 1013 | 1052 | 1114 | 1164 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]