Sumu-Epuh

Sumu-Epuh
Sumu-Epuh
Kralj Jamhada
Kralj Jamdaha
Tenure	okoli 1810-1780 pr. n. št. (srednja kronologija)
Naslednik	Jarim-Lim I.
Rojstvo	19. stoletje pr. n. št.
Smrt	18. stoletje pr. n. št.
žena	Sumuna-Abi
Potomci	Jarim-Lim I.

Sumu-Epuh je bil prvi dokazani kralj Jamhada/Halaba. Vladal je okoli 1810–1780 pr. n. št. (srednja kronologija).^[1] Bil je ustanovitelj Jamhadske dinastije, ki je v 18. in 17. stoletju pr. n. št. vladala v severni Siriji.

Vladanje

Življenje do prihoda na prestol in način, kako je prišel na prestol, nista znana. Šteje se za prvega vladarja Jamhada, v katerega sta spadala tudi Alalah in Tuba (Umm el-Marra).^[2]^[3] V zgodovinske zapise je prišel z omembo marijskega kralja Jahdun-Lima, da je eden od vodilteljev, s katerimi se je vojskoval.^[4] Jahdun-Lim je bil abiciozen vladar, ki je, po njegovih izjavah, prodrl vse do Sredozemskega morja, čeprav je bil Jamhadov zaveznik proti Asriji.^[5] Posledica njegovih pohodov je bila Sumu-Epuhova podpora jaminitskim plemenom s središčem v Tutulu proti marijskemu kralju.^[6]^[7] Jahdun-Lim je v vojni zmagal, a ga je kmalu zatem ubil lastni sin. Jahdun-Limovi smrti je sledil napad Šamši-Adada I. Asirskega in osvojitev Marija.

Vojna z Asirijo

Sumu-Epuh je s pomočjo huritske mestne države Hašum napadel kraljestvo Zalmakum v močvirnem območju med Evfratom in spodnjim Belihom.^[8] Kasneje je Hašum prestopil na stran Šamši-Adada, ki je s sklepanjem zavezništev z Uršujem in kraljem Aplahando Karkemiškim na severu in osvojitvijo Marija okoli leta 1796 pr. n. št. z dveh strani obkolil Jamhad. Na marijski prestol je posadil svojega sina Jasmah-Adada in nato sklenil zavezništvo še s Katno, Jamhadovim tekmecem na jugu. Zavezništvo je utrdil s poroko sina Jasmah-Adada s princeso Beltum, hčerko kralja Katne Iši-Aduja.^[9]

Sumu-Epuh je dal zavetje pobeglemu dediču marijskega kraljestva Zimri-Limu in pri tem računal, da bo od tega imel koristi, saj je bil Zimri-Lim v očeh prebivalcev Marija zakonit kralj.^[10] Šamši-Adadova koalicija je napadla Alep, vendar mesta ni zavzela. Sumu-Epuh se je povezal s plemeni Sutejcev in Turukejcev, ki so napadli asirskega kralja z vzhoda in juga.^[9] Sumu-Epuh je osvojil tudi asirsko trdnjavo Dur-Šamši-Adad in jo preimenoval v Dur-Sumu-Epuh.^[11]

Smrt in zapuščina

Sumu-Epuh je bil v vojni s Šamši-Asadom okoli leta 1780 pr. n. št. očitno ubit.^[7] Nasledil ga je Jarim Lim I., njegov sin s kraljico Sumuna-Abi. Sumu-Epuhova dinastija je ostala na oblasti v Levantu do okoli 1344 pr. n. št.

Sklici

↑ Douglas Frayne (1. januar 1990). Old Babylonian Period (2003-1595 BC). str. 780. ISBN 9780802058737.
↑ Trudy Ring; Robert M. Salkin; Sharon La Boda (1995). International Dictionary of Historic Places: Southern Europe. str. 10.
↑ Sarah Melville; Alice Slotsky (2010). Opening the Tablet Box: Near Eastern Studies in Honor of Benjamin R. Foster. str. 376.
↑ Douglas Frayne (1990). Old Babylonian Period (2003–1595 BC). str. 780.
↑ Mario Liverani (2013). The Ancient Near East: History, Society and Economy. str. 354.
↑ Wossink, Arne (2009). Challenging Climate Change: Competition and Cooperation Among Pastoralists and Agriculturalists in Northern Mesopotamia. str. 128. ISBN 9789088900310.
↑ ^7,0 ^7,1 Trevor Bryce (7. marec 2013). The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia. str. 773. ISBN 9781134159086.
↑ Sidney Smith. Anatolian Studies: Journal of the British Institute of Archaeology at Ankara. Special number in honour and in memory of John Garstang, 5th May, 1876 - 12th September, 1956, Volume 6. str. 38.
↑ ^9,0 ^9,1 William J. Hamblin (20. avgust 2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. str. 171. ISBN 9780203965566.
↑ William J. Hamblin (11. januar 2013). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. str. 259. ISBN 9781134520626.
↑ Horst Klengel. Syria, 3000 to 300 B.C.: a handbook of political history. str. 52.

Vladarski nazivi
Sumu-Epuh Jamhadska dinastija Umrl: 1780 pr. n. št.
Predhodnik: ?	Kralj Jamhada 1810 – 1780 pr. n. št.	Naslednik: Jarim-Lim I.

[1] Douglas Frayne (1. januar 1990). Old Babylonian Period (2003-1595 BC). str. 780. ISBN 9780802058737.

[2] Trudy Ring; Robert M. Salkin; Sharon La Boda (1995). International Dictionary of Historic Places: Southern Europe. str. 10.

[3] Sarah Melville; Alice Slotsky (2010). Opening the Tablet Box: Near Eastern Studies in Honor of Benjamin R. Foster. str. 376.

[4] Douglas Frayne (1990). Old Babylonian Period (2003–1595 BC). str. 780.

[5] Mario Liverani (2013). The Ancient Near East: History, Society and Economy. str. 354.

[6] Wossink, Arne (2009). Challenging Climate Change: Competition and Cooperation Among Pastoralists and Agriculturalists in Northern Mesopotamia. str. 128. ISBN 9789088900310.

[ref7-7] 7,0 ^7,1 Trevor Bryce (7. marec 2013). The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia. str. 773. ISBN 9781134159086.

[8] Sidney Smith. Anatolian Studies: Journal of the British Institute of Archaeology at Ankara. Special number in honour and in memory of John Garstang, 5th May, 1876 - 12th September, 1956, Volume 6. str. 38.

[ref9-9] 9,0 ^9,1 William J. Hamblin (20. avgust 2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. str. 171. ISBN 9780203965566.

[10] William J. Hamblin (11. januar 2013). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. str. 259. ISBN 9781134520626.

[11] Horst Klengel. Syria, 3000 to 300 B.C.: a handbook of political history. str. 52.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]