Pojdi na vsebino

Politična stranka

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Stranka)
Del serije o politiki
Politika
Splošne teme
Politični sistemi
Akademske discipline
Javna uprava
Področja politike
Delitev oblasti
Povezane tematike
Slovenija
Podteme

Politična stranka je organizacija, ki si prizadeva priti na oblast ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje državne politike. Večino kandidatov/kandidatk za opravljanje državnih funkcij predlagajo politične stranke. V parlamentarnih demokracijah so to kandidati za članstvo v parlamentu. Stranka, ki je na volitvah najuspešnejša, dobi največ poslanskih sedežev in s tem tudi največ oblasti v državi (največji vpliv na sprejemanje zakonov) in s tem tudi posledično vplivajo na življenje ljudi v državi, v kateri vladajo. Zmagovite stranke pa vplivajo predvsem pri sestavi vlade. Ostale stranke, ki niso bile sprejete v vladno koalicijo, sestavljajo (parlamentarno) opozicijo, ki lahko do določene mere sodelujejo z vladajočo stranko oz. strankami, lahko pa ji ostro nasprotujejo: nenaklonjena je vsemu, kar počne vlada.

Glede na vse to stranke delujejo kot posrednik med ljudstvom in državno oblastjo. Dobro poznane so predvolilne kampanje, kjer si želijo politične stranke na svojo stran pridobiti čim več ljudi. V predvolilnih kampanjah predstavljajo svoje programe v medijih. Mediji imajo zelo pomembno vlogo v predvolilni kampanji, saj se v njih soočajo kandidati iz različnih strank. Stranke pa imajo zelo različne volivce (kmetje, bogataši, izobraženi, verniki,…), kljub temu pa poskuša vsaka stranka pridobiti na svojo stran čim več ljudi iz različnih slojev. Stranke naj bi predstavljale različne interese državljanov in državljank, posameznikov, skupin. Svobodno delovanje različnih političnih strank je pomembna značilnost politike moderne demokracije.

Tipologija političnih strank

[uredi | uredi kodo]

Glede na način nastanka, članstvo in organizacijo lahko zgodovinsko gledano stranke klasificiramo v naslednje skupine[1]:

  • Kadrovske stranke.
  • Množične stranke.
  • Ljudske stranke.
  • Kartelne stranke.
  • Medijske stranke.

Najpogostejše se delijo politične stranke v konservativne in liberalne, katere običajno nastopajo med seboj iz nasprotnih političnih stališč. Tako so označene

za leve stranke;

  • Delavske stranke,
  • Demokratske stranke,
  • Liberalne stranke,

za desne stranke;

  • Ljudske stranke,
  • Meščanske stranke,
  • Diktatorske stranke in stranke imenovane po voditelju, osebi, ki jo vodi, daje politične cilje in kaže smer/pot.
  • Etatistične ali Republikanske stranke,

druge delitve pa so še:

  • Opozicijske stranke v parlamentu in zunaj parlamentarna opozicija,
  • Male politične stranke, ki zastopajo posamične politične interese in velike ideološke stranke

Porazdelitev na levico in desnico ni vedno popolnoma jasna na določenih področjih zakonodaje, tako so problematična področja, kjer se delavske pravice stikajo s podjetništvom oziroma politika stika s sodnim varstvom. Zgodovina problematizira tudi povezave med sindikati, podjetji in vlado znotraj države, še posebej pri proizvodnji in trženju orožja, saj politiko usmeri v bodoče vojne konflikte.

Ustanovitev in ureditev

[uredi | uredi kodo]

Politične stranke imajo svoje statute, določajo svoje organe in procese odločanja in imenovanja kandidatov. Določajo tudi svoj program udejstvovanja in predvolilni program. Če programi ali sama stranka ne ustreza ustavni ureditvi, ali sama stranka ni politično dovolj aktivna, se stranka lahko izpiše iz registra političnih strank. Stranke se ustanovijo ob združenju večje skupine državljanov, ki želijo političnega udejstvovanja. Politični aktivizem skozi politične stranke je najboljši znak dejavne uspešne demokratične ureditve. Politične stranke z daljšo tradicijo krepijo svojo moč s tradicijo, pridobivanjem kadrov med novinarji, uradniki, gospodarstveniki in društvi.

Politične stranke na ravni Evropske unije nima povsem enake logike, saj gre za povezovanje predvsem ideologij. Politično udejstvovanje v Evropskem parlamentu je tako znatno drugačno in se usmeri predvsem na gospodarska vprašanja. Parlament države je znatno bolj zaznamovan z aferami, vladnimi krizami, nezaupnicami in koalicijskimi pogodbami.

Vrednote in politične stranke

[uredi | uredi kodo]

Politika priznava tudi, da afere, vladne krize in nezaupnice omogočajo personaliziranje politike, saj mediji v takšnih dogodkih ne morejo poročati le o idejah, temveč o ljudeh in njihovi takšni ali drugačni integriteti. Ideološke predpostavke se opirajo tedaj predvsem na posameznikovo zgodbo in življenje, kar zakonodajne pobude docela trivializira, a jih tudi izpostavi demokratični oceni naslednjih volitev. Stranke so tedaj bolj ali manj definirane s predsedniki in njihovimi drugimi funkcionarji in ljudmi, ki jih volijo.

Večina obredja, s katerim je obremenjeno zakonodajno telo je produkt tradicij podobnih ali starejših podobnih pravnih inštitucij. Nekatere politične stranke stremijo k večji prepoznavni identiteti tako svojih simbolov kot tudi predstavnikov, nekatere pa stremijo k lažjemu razumevanju težav, ki obremenjujejo okolje, ki se skriva s simboli in sanjami.

Zgodovinski pogled na politične stranke

[uredi | uredi kodo]

Vloga strank v državi

[uredi | uredi kodo]

Politične stranke imajo raznovrstne vloge, ki variirajo glede na vladavino, razpon različnih interesov, ki jih stranka/e zagovarja in spremembe, ki jih medtem država doživlja. Zelo pomemben je tudi dejavnik, koliko vpliva ima posamična stranka v državi v danem trenutku.

Nestrankarski sistemi

[uredi | uredi kodo]

Nestrankarski sistem temelji na imenovanju na podlagi zaslužnosti in političnih izkušenj. Praviloma so takšne vse ureditve v obdobju po revoluciji ali državnem preoblikovanju. Oblikovanje zakonodaje spominja na skupščinsko ureditev, kjer je zagovarjanje posamičnih interesov škodljivo, ker lahko ogroža sicer mlado državo in siceršnji entuziazem prebivalstva pri njenem oblikovanju. Nestrankarski sistem zna biti močno odvisen od vojske in sposobne državne uprave.[2].

Enostrankarski sistem

[uredi | uredi kodo]

V takšnem sistemu ena sama stranka prevzema vso oblast v državi. Takšen sistem ne prepoveduje nujno drugih strank, lahko celo omogoča več manjših strank, a prevladujoč vpliv ene velike stranke zelo zaznamuje vladavino. Enostrankarski sistem ima težave predvsem s kritičnimi stališči do oblasti, saj mora biti kritika sprejemljiva za odločevalce. Enostrankarski sistem mnogokrat enačijo z diktaturami in tiranijami.

V primeru ene dominantne stranke, kjer opozicija niti ne more doseči enakopravnega položaja, je položaj dominantnosti kočljiv. Stabilen oblastni položaj zaprtega kroga ljudi lahko škoduje državi ob zlorabi ustave ali državnih institucij.

Dvostrankarski sistem

[uredi | uredi kodo]

Sistem, kjer več let prevladujejo le dve politični stranki znotraj države, so najbolj tipični v ZDA, Jamajki in dolga leta v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Opozicijska stranka tako nudi enakovreden dialog o državnih zadevah in ponuja alternativne rešitve vladnim ministrom oz. pred javnostjo ponudi dovolj kvalitetno podlago za samostojno odločanje volilcev. Dvostrankarski sistem navadno rešuje kadrovske zaplete v okviru dveh samostojnih ekip, ki lahko vladajo državi ob izvolitvi.

ZDA je prešla iz brezstrankarskega sistema v dvostrankarskega kaj kmalu, a ob večjih spremembah nastanejo tretje stranke, ki občasno spremenijo državo. Podobno velja za Združeno kraljestvo, kjer je zadnja pomembna sprememba bila uvedene z Delavsko stranko (Labour).

Večstrankarski sistem

[uredi | uredi kodo]
Plakat strankarskih list za Evropski parlament leta 2004.

Večstrankarski sistem omogoča sestavo različnih političnih strank, ki glede na politični izid volitev oblikujejo vlado in opozicijo. Gre za najbolj razširjen način uporabe političnih strank, saj koalicijsko delovanje omogoča večji vpliv manjšim strankam, hkrati pa večje stranke prevzamejo veliko odgovornost strokovnosti in usklajevanja koalicijske pogodbe. V primeru več strank vlado sestavlja več različnih strank, ki oblikujejo skupni akt vlade, ki uresničuje države interese in izpolnjuje strankarske programe. Velika prednost koalicijske vlade in večstrankarskih sistemov je predvsem v ohranjanju stabilne vlade tudi ob primerih nemirov ali vladnih sporov in odstopov. Zakonodajna oblast lahko vlado razpusti in omogoči nastanek nove vladne koalicije, ki lažje deluje. Težava koalicijske vlade pa je predvsem narava usklajevanja vlade in sorazmernost volilnega uspeha s kasnejšim vladnim delovanjem. Dvostrankarski sistem dovoli vladajoči vladi vpeljati hitre in daljnosežne reforme, ki so v koalicijski vladi lahko tudi več let predmet usklajevanj.

Barve in simboli strank

[uredi | uredi kodo]

Politične stranke pogosto uporabljajo barve in simbole kot del svoje identitete, da bi bile bolj prepoznavne med volivci. To je še posebej pomembno v državah z visoko stopnjo nepismenosti, kjer volivci morda ne znajo prebrati imena stranke na glasovnici.[3] Stranke s podobnimi ideologijami po svetu pogosto uporabljajo iste barve.[4][5] Barve in simboli se uporabljajo v vseh oblikah politične komunikacije, od plakatov in letakov do televizijskih oglasov in spletnih strani. To omogoča hitrejše in lažje prepoznavanje stranke.[6] Barvne povezave olajšajo prepoznavanje koalicij in zavezništev med različnimi strankami in drugimi organizacijami.[7]

Vendar pa so povezave med barvo in ideologijo lahko tudi nedosledne. V različnih državah lahko stranke z isto ideologijo uporabljajo različne barve zaradi zgodovinskih, kulturnih ali političnih razlogov. Včasih pa lahko konkurenčne stranke v isti državi celo sprejmejo enake ali zelo podobne barve.[8] ZDA so pomemben primer, kjer barvne povezave odstopajo od splošnih trendov. V večini držav rdeča barva simbolizira levičarske stranke, vendar v Združenih državah simbolizira konservativno Republikansko stranko, modra pa z bolj levo usmerjeno Demokratsko stranko.[9][10]

Ideologija Barve Simboli Zgledi Reference
Agrarizem
  •      Zelena
  • Žito
  • Štiriperesna deteljica
 [5]:58[11][12][13]
Anarhizem
  •      Črna
  •      Rdeča
  • Črna zastava, ali črna in rdeča zastava
  • Črka A obkrožena s krogom
  • Črna mačka
 [14][15][16][17]
Centrizem
  •      Vijolična
 [18][19]
Krščanska demokracija
  •      Oranžna
  •      Bela
 Krščanski križ [20]
Komunizem
  •      Rdeča
[21][22][23]
Konservatizem
  •      Modra
 [24][25]
Demokratični socializem
  •      Rdeča
[26][27]
Fašizem
  •      Črna
  •      Rjava
[5]:56[28][29]
Feminizem
  •      Bela
  •      Vijolična
  •      Zlata
  •      Roza
[30][31]
Zelena politika
  •      Zelena
  • Sonce
  • Sončnica
 [32][33]
Islamizem
  •      Črna
  •      Zelena
 Zvezda in polmesec [4][34]
Liberalizem
  •      Rumena
 Ptica v letu [6][35][36]
Libertarianizem
  •      Rumena
  •      Zlata
  • Jež
  • Bakla
 [4][37][38][39]
Monarhizem
  •      Bela
  •      Zlata
  •      Vijolična
 Krona [5][40]
Pacifizem
  •      Bela
[5][41]
Socialna demokracija
  •      Rdeča
  •      Roza
  •      Vijolična
[42][43][44][26]
Socializem
  •      Rdeča
 Rdeča vrtnica [21][45][46][47][26]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Scott Meinwaring, Arturo Valenzuela; Politics, Society, Latinamerica/ založba Westview Press 1998.
  • KAJ JE POLITIKA?– ur. Adolf Bibič (kompendij sodobnih teorij), Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1997, zbirka: Alfa

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Krašovec, Alenka (2000): Moč v političnih strankah. FDV, Ljubljana.
  2. ↑ Abizadeh 2005.
  3. ↑ Manveena Suri; Oscar Holland (19. april 2019). »Ceiling fans, brooms and mangoes: The election symbols of India's political parties«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Understanding Political Color Designations«. Gremillion Consulting. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Enninful, Ebenezer Kofi (november 2012). »The Symbolism of Ghanaian Political Parties and their Impact on the Electorates« (PDF). Kwame Nkrumah University of Science and Technology. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 31. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ 6,0 6,1 Malasig, Jeline (16. maj 2018). »Can you paint with all the colors of politics?«. InterAksyon. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  7. ↑ Johnson, Ian P. (20. november 2017). »Germany's colorful coalition shorthand«. Deutsche Welle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  8. ↑ Rost, Lisa Charlotte (28. avgust 2018). »Election reporting: Which color for which party?«. Datawrapper. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  9. ↑ »Understanding Political Color Designations«. Gremillion Consulting. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  10. ↑ Farhi, Paul (2. november 2004), »Elephants Are Red, Donkeys Are Blue«, The Washington Post, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2008, pridobljeno 24. januarja 2021
  11. ↑ George, Jane (11. marec 2013). »Greenland vote likely headed for a squeaker this March 12«. Nunatsiaq News. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  12. ↑ Finnis, Alex (10. september 2020). »Why Boris Johnson and MPs are wearing a wheat sheaf badge on their lapel: The campaign to support British farmers explained«. i. Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2020. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  13. ↑ »Agrarian Party of Russia«. Flags of the World. 27. februar 2014. Arhivirano iz spletišča dne 25. novembra 2020. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  14. ↑ »The Classical Symbol of Anarchism«. Anarchism.net. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2020. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  15. ↑ »Disciplina: mando único: Partido Sindicalista«. University of California, San Diego. 9. december 2014. Arhivirano iz spletišča dne 16. februarja 2020. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  16. ↑ Baillargeon, Normand (2013) [2008]. »Introduction«. Order Without Power: An Introduction to Anarchism: History and Current Challenges. Prevod: Mary Foster. New York: Seven Stories Press. ISBN 978-1-60980-472-5. Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  17. ↑ »A quick history of the Circle-A«. Rival LA. 10. junij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  18. ↑ Ansolabehere, Stephen; Rodden, Jonathan; Snyder, James M. Jr. (2006). »Purple America«. The Journal of Economic Perspectives. 20 (2): 97–118. doi:10.1257/jep.20.2.97.
  19. ↑ McLarty, Scott (2019). »Forget Red vs. Blue: The Paradigm for the 21st Century is Orange, Purple, and Green«. United States Green Party. Arhivirano iz spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  20. ↑ Witte, John (1993). Christianity and Democracy in Global Context. Westview Press. str. 9. ISBN 978-0813318431.
  21. ↑ 21,0 21,1 Klein, Sarah (april 2018). »Interview with Gerd Koenen: The Fading of a Political Colour«. Goethe-Institut. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  22. ↑ Tran, Bich T. (29. avgust 2019). »Evolution of the Communist Party of Vietnam's Control Over the Military«. The Diplomat. Arhivirano iz spletišča dne 28. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  23. ↑ Hatherley, Owen (12. februar 2013). »Has the communist hammer and sickle had its day?«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 7. februarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  24. ↑ »Why is the Conservative Party Blue«, BBC, 20. april 2006, arhivirano iz spletišča dne 14. februarja 2021, pridobljeno 24. januarja 2021
  25. ↑ Alex Marland; Tom Flanagan (december 2013). »Brand New Party: Political Branding and the Conservative Party of Canada«. Canadian Journal of Political Science. 46 (4): 951–972. doi:10.1017/S0008423913001108. S2CID 153857522.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  26. ↑ 26,0 26,1 26,2 Korff, Gottfried; Peterson, Larry (Fall 1992). »From Brotherly Handshake to Militant Clenched Fist: On Political Metaphors for the Worker's Hand«. International Labor and Working-Class History. 42: 70–81. doi:10.1017/S0147547950011236. S2CID 144046575.
  27. ↑ Speedy, Sam (27. maj 2017). »The movement behind the rose emoji that you probably don't know about«. Mashable. Arhivirano iz spletišča dne 3. novembra 2018. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  28. ↑ Fuentes, Juan Francisco (27. junij 2018). »Shirt Movements in Interwar Europe: a Totalitarian Fashion«. Ler História. 72 (72): 151–173. doi:10.4000/lerhistoria.3560. S2CID 158703576.
  29. ↑ »Hate Symbols Database«. Anti-Defamation League. 2021. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2020. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  30. ↑ »Symbols of the Women's Suffrage Movement«. United States National Park Service. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  31. ↑ »The Real Meanings Behind Six Symbols of Protest«. Elephant art. 1. julij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 30. decembra 2020. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  32. ↑ »Green Party Taiwan«. Global Greens. 19. september 2014. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  33. ↑ »AD PD launches new logo to symbolise party's ethos«. Malta Today. 14. november 2020. Arhivirano iz spletišča dne 21. novembra 2020. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  34. ↑ Suryadinata, Leo (Avgust 2007). »The Decline of the Hegemonic Party System in Indonesia: Golkar after the Fall of Soeharto«. Contemporary Southeast Asia. 29 (2): 333–358. doi:10.1355/CS29-2F. S2CID 153413092.
  35. ↑ O'Hara, Glen (17. avgust 2020). »There is still a place for Liberal Democrats in British politics«. GQ. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  36. ↑ Cassel-Picot, Muriel "The Liberal Democrats and the Green Cause: From Yellow to Green" in Leydier, Gilles and Martin, Alexia (2013) Environmental Issues in Political Discourse in Britain and Ireland. Cambridge Scholars Publishing. p. 105 Arhivirano 3 August 2020 na Wayback Machine.. ISBN 978-1443852838
  37. ↑ Huber, Eliza (16. julij 2020). »Why Are Primary Colors Trending In Fashion Right Now?«. Refinery29. Arhivirano iz spletišča dne 23. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  38. ↑ »Youtuber mistura aberturas de "Game of Thrones" e "Tiger King" em animação«. UOL (v portugalščini). 18. maj 2020. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  39. ↑ Block, Walter E. (8. november 2020). »Libertarians Spoil the Election«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 16. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  40. ↑ Iredale, Jessica (20. januar 2021). »The Deep Meaning of the Color Purple at the Biden Inauguration«. Town & Country Magazine. Arhivirano iz spletišča dne 23. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  41. ↑ »Peace symbols through history«. The History Press. Arhivirano iz spletišča dne 21. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  42. ↑ Adams, Sean; Morioka, Noreen; Stone, Terry Lee (2006). Color Design Workbook: A Real World Guide to Using Color in Graphic Design. Gloucester, Mass.: Rockport Publishers. str. 86. ISBN 159253192X. OCLC 60393965.
  43. ↑ Kumar, Rohit Vishal; Joshi, Radhika (Oktober–december 2006). »Colour, Colour Everywhere: In Marketing Too«. SCMS Journal of Indian Management. 3 (4): 40–46. ISSN 0973-3167. SSRN 969272.
  44. ↑ Pâkzâd, Poyâ (december 2020). »Denmark's "Democratic Ownership" Agenda Shows We Can Run Our Own Lives«. Jacobin. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  45. ↑ »Uso de cores de partido em prédios públicos gera condenação por improbidade«. Jusbrasil (v portugalščini). 2015. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  46. ↑ Einaudi, Luca (Avgust 2017). »Coins of the Month – The symbols of the French socialists from the nineteenth century to today«. www.histecon.magd.cam.ac.uk. Joint Centre for History and Economics, University of Cambridge. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2021. Pridobljeno 26. maja 2019.
  47. ↑ »¿Coincidencia? ¿Por qué estos 3 logos de partidos de izquierda son tan parecidos?«. Tiempo Real (v španščini). 20. september 2017. Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
Stub icon

Ta članek o politiki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Politična_stranka&oldid=6303310«