Pojdi na vsebino

Space Shuttlov trdogorivni potisnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Testiranje
Trdogorivna potisnika (bele barve)
Pristanek v Atlantskem oceanu

Space Shuttlova trdgorivna potisnika (ang. Space Shuttle Solid Rocket Booster - SRB) sta dva trdogorivna potisnika na raketoplanu Space Shuttle, ki se uporabljata prvi dve minuti leta. Skupaj proizvedeta 83% potiska ob vzletu. Ostalih 17% proizvedejo trije motorji SSME na tekoča goriva (tekoči vodik in tekoči kisik).

Pritrjena sta na velik oranžni tank, od katerega se ločita s pomočjo eksplozivnega naboja, ko prenehata delovati. Vsak potisnik proizvede ob vzletu 80% več potiska kot največji ameriški tekočegorivni motor F-1 na lunarni raketi Saturn V.[1] Sicer se potisk od začetnih 1270 ton (12 MN) ob vzletu poveča na največ 1406 (14 MN) nekaj trenutkov po vzletu.

Raketno gorivo je zmes amonijevega perklorata (69,6 %), aluminijevega prahu (16 %), železovega oksida (0,4 %), ki služi kot katalizator, in gume, ki poleg goriva služi kot vezivno sredstvo. Celoten blok je oblikovan v obliki valja, notranja stena pa ima obliko 11-krake zvezde. Ta oblika zagotavlja veliko potisno silo ob vzletu, kasneje pa manjšo (v izogib preobremenitvam ob vzletu). Specifični impulz je 242 sekund (2,37 km/s) na nivoju morja in 268 sekund (2,63 km/s) v vakuumu. Skupna masa je 590 ton, 500 ton goriva in 90 tonski potisnik.

Vsak potisnik je 45,46 metra dolg s premerom 3,71 metra. Vsak potisnik ima APU napravo, ki poganja hidravlične sisteme za usmerjanje potiska

Trdogorivna potisnika se zaženeta po uspešnem zagonu treh motorjev SSME, natančneje ko dosežejo 90% potisk. Trdogorivnih potisnikov sicer po zagonu ni mogoče ustaviti, delujeta dokler na zmanjka goriva.

Potisnika se ločita s pomočjo eksplozivnih nabojev na višini 46 km (150 000 čevljev), potem nadaljujeta do višine 67 kilometrov in pristaneta v morju s pomočjo padala 226 kilometrov od izstrelišča v Atlantskem oceanu.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. »NASA – Solid Rocket Boosters«. NASA. Arhivirano iz spletišča dne 6. aprila 2013. Pridobljeno 8. marca 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]