Smrekova sirovka
Smrekova sirovka | ||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
Lactarius deterrimus |
|
Smrekova sirovka (znanstveno ime Lactarius deterrimus) je užitna goba iz družine golobičark.[1]
Opis
[uredi | uredi kodo]V preteklosti je veljalo, da je smrekova sirovka le podvrsta užitne sirovke (L. deliciosus). Kot isto vrsto jo še vedno vodijo v Turčiji, kjer imata obe gobi enako ime (Çam melkisi ali Çintar)[2] [3]
Klobuk gobe ima premer od 5 do 10 cm, sprva je izbočen z ravnim temenom in podvihanim robom. Pri starejših primerkih postane v sredini udrt, rob pa se zravna. Po zgornji strani ima gladko, okrasto oranžno, kolobarčasto lisasto površino, ki kasneje močno obledi in delno pozeleni. Trosovnica je sprva oranžna kot klobuk, lističi pa so gosti in pripeti na bet. Na poškodovanih mestih ponekod pozelenijo, vendar ne tako močno, kot pri navadni sirovki.
Valjast, raven, gladek in proti dnišču nekoliko ožji bet je visok od 5-8 cm in ima premer od 1-1,5 cm. V mladosti je bet poln, kasneje pa postane votel. Običajno je brez jamic, na poškodovanih mestih je rdeče lisast.
Meso smrekove sirovke je bledo oranžno, na prerezanih mestih pa izloča oranžni mleček, ki na zraku pordeči in s časom postane vinsko rdeč. Vonj gobe je prijeten, po okusu pa je precej bolj grenka od ostalih vrst sirovk.
Elipsasti mrežasti trosi so veliki od 7,5-10 x 6-7,5 mikrona, trosni prah pa je svetlo okrast.
Razširjenost in uporabnost
[uredi | uredi kodo]Smrekova sirovka je ime dobila po zanjo značilnem rastišču, ki je pod smrekami, sicer bi jo lahko zamenjali z navadno sirovko (Lactarius semisanguifluus), ki raste pod bori. Od navadne sirovke se loči tudi po tem, da njen mleček manj pozeleni in ima bolj grenak okus. Raste posamično ali skupinsko pod smrekami. Uspeva od poletja do pozne jeseni.
Smrekova sirovka je dobra goba, kljub grenkastemu okusu, primerna je za mešane gobje jedi in za konzerviranje v kisu in slanici. Gurmani okus smrekove sirovke primerjajo z okusom piva, saj ima prijeten grenkast okus.
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Lactarius deterrimus«. Rogers Mushrooms. Rogers Plants Ltd. Pridobljeno 11. januarja 2008.
- ↑ Solak MH; Iṣiloğlu M; Gücin F; Gökler I (1999). »Macrofungi of Izmir Province« (PDF). Tr. J. of Botany (PDF). 23: 383–90. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. decembra 2008. Pridobljeno 16. februarja 2008. Arhivirano 2008-12-17 na Wayback Machine.
- ↑ Gezer K (2000). »Contributions to the Macrofungi Flora of Antalya Province« (PDF). Tr. J. of Botany (PDF). 24: 293–98. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. avgusta 2017. Pridobljeno 16. februarja 2008. Arhivirano 2017-08-11 na Wayback Machine.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- “Lactarius deterrimus”, Robert Sasata, Healing-Mushrooms.net, avgust 2008.