Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Slavistika se je pojavila med začetkom 18. in koncem 19. stoletja - hkrati s pojavom preporoda slovanskih narodov. Eden od utemeljiteljev slavistike je bil češki jezikoslovec Josef Dobrovský.

Specialna področja slavistike po posameznih slovanskih jezikih in književnostih so:

• belorusistika (beloruščina)
• bohemistika (češčina)
• bolgaristika (bolgarščina)
• kroatistika (hrvaščina)
• makedonistika (makedonščina)
• paleoslavistika (staroslovanščina)
• polonistika (poljščina)
• rusistika (ruščina)
• rusinistika (rusinščina)
• slovakistika (slovaščina)
• slovenistika (slovenščina)
• sorbistika (lužiška srbščina)
• srbistika (srbščina)
• srbokroatistika (srbohrvaščina)
• ukrajinistika (ukrajinščina)
• včasih tudi jugoslavistika ali srbokroatistika (vključevala južnoslovansko ali ožje srbsko-hrvaško-bosansko-čnogorsko jezikovno področje, včasih pa tudi makedonistiko in slovenistiko, redkeje bolgaristiko)