Seznam slovenskih besed ruskega izvora
Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine. Vse besede v resnici niso ruskega ali slovanskega izvora. Nekatere so enake v več slovanskih jezikih in je težko oceniti ali so prišle v slovenščino iz ruščine ali, recimo, iz poljščine. Najbolj znan tak primer je vodka. Druge besede so sposojene ali izvedene iz klasičnih staroveških jezikov, kot sta latinščina in stara grščina, nekatere pa so izposojene iz jezikov prvotnih ljudstev nekdanjega Ruskega imperija.
Večina besed označuje stvari in pojme, ki so značilni za Rusijo, rusko kulturo, politiko, zgodovino. Zelo znane besede zunaj Rusije so: vodka (водка), tajga (тайга), tundra (тундра), pogrom (погром). Nekatere se rabijo tudi v 'vsakdanjem' izražanju, neodvisno od ruskega sotvarja.
Seznam
[uredi | uredi kodo]Splošno, geografija
[uredi | uredi kodo]- akmeizem
- babuška
- balaklava
- balalajka
- bandura
- (ukrajinsko)
- batjuška
- bosjak
- brička
- budjonovec
- будёновец, vojak Budjonijeve armade
- bukinist
- bunčuk
- burlak
- бурлак, težak, ki vlači ladje po Volgi
- čajarna
- čapka
- čepec
- čepka
- drožka
- dušegrejka
- frenč
- gulag
- hutor
- ху́тор (ukrajinsko ху́тiр: hutir), vrsta gospodarskega naselja
- katjuša
- kazačok
- Kazaki
- kibitka
- knuta
- (sposojenka iz švedščine)
- kobza
- (ukrajinsko)
- koč
- коч, vrsta sibirske lesene jadrnice in veslače
- kočevnik
- кочевник, pripadnik nomadskih ali pastirskih sibirskih ljudstev
- kopejka
- копейка
- kozak
- kozmodrom
- kozmonavt
- kremelj
- кремль
- mahorka
- mamut
- мамонт
- matrjoška
- matuška
- nagajka
- naramka
- njanja
- ostrog
- острог, naselbina
- papiroska
- peredvižniki
- передвижники, slikarsko umetniška smer proti koncu 19. stoletja
- pogost
- погост, zgodovinski izraz z več pomeni [nekdanja manjša upravna enota, gostilna s prenočišči, mestna cerkev s prenočiščem za redovike, ...]
- pogrom
- погром, oblika protijudovskega terorja v Ruskem imperiju
- prospekt (ulica)
- rubaška
- рубашка, široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom
- rubelj
- sobolj
- sabor (cerkev)
- samovar
- sarafan
- sloboda
- слобода, stara ruska in ukrajinska vaška naselbina
- sputnik
- stepa
- степь
- tajga
- тайга
- telega
- trepak
- trojka (trivladje)
- тройка
- trojka (ples)
- trojka (sani)
- tarantas
- taratajka
- tundra
- тундра
- ušanka
- vint
- vodka
Živila
[uredi | uredi kodo]- Glej tudi seznam ruskih narodnih jedi.
- blin
- pecivo, podobno palačinkam
- boršč
- kumis
- nalivka
- pelmen
- pirog
- tudi poljsko »pierogi«, (množina) cmoki ali pite.
- pirožek
- mali pirog
- prjaniki
- пря́ник/пря́ники, medeno pecivo
- šči
- šašlik
- sirnik
- varenik
Politika, geopolitika, uprava
[uredi | uredi kodo]- agitprop
- aparatčik
- boljševik, boljševizem
- bojar, bojarinja
- čeka
- komisar
- DOSAAF
- ДОСААФ
- Duma
- dvorjanstvo, dvorjanin
- FSB
- glasnost
- gubernija
- jevsekcija
- ЕвСекция
- kadet
- KGB
- knez
- kolhoz
- kulak
- kraj
- край
- leninizem
- MGB
- menjševik, menjševizem
- mir
- MVD
- narkompros
- Наркомпрос
- narodništvo
- Njet (»Ne«)
- kot v gospod NET (gospod Gromiko je bil znan kot gospod NET)
- NEP
- NKVD
- nomenklatura
- obščina
- okranka
- okrug
- opričina
- opričnik
- perestrojka
- petletka
- politbiro
- posadnik
- поса́дник, nekdanji knezov namestnik v mestu
- propiska
- rajon
- райо́н (iz francoščine)
- silovik
- SMERŠ
- СМЕРШ - СМЕРть Шпионам
- sovjet
- sovhoz
- Sovmin
- Sovnarkhoz
- sovnarkom
- СовНарКом
- specnaz
- спецназ - Войска специального назначения
- stahanovec, stahanovstvo
- стахановец
- stalinizem
- stavka (Rusija)
- car, carstvo, carica, carevna, carevič, cesarevič
- ukaz (Rusija)
- указ
- ulus
- улу́с (iz turških jezikov)
- veče (veča)
- zampolit
- zemščina
- zemski sobor
- зе́мский собо́р
- zemstvo
Religija
[uredi | uredi kodo]- duhoborci
- духоборы, pripadniki ruske verske sekte, ki je v 18. stoletju nastopila proti cerkvenim obredom in dogmam
- bičarji
- хлысты, pripadniki srednjeveške ruske verske sekte, ki je širila bičanje samega sebe
- jurodivi
- юро́дивый,
- Lipovani
- molokani
- молокан
- razkolniki
- раскольник, pripadniki ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od ruske pravoslavne cerkve
- skopci
- скопцы
- staroverci
- старове́ры ali старообря́дцы, pripadniki ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od ruske pravoslavne cerkve
- upir
- упы́рь, živi mrtvec
Tehnika, posebno
[uredi | uredi kodo]- černozjom
- vrsta stepske prsti
- Tokamak
- osamitvena naprava za plazmo
- Mir (vesoljska postaja)
- Мир, ruska vesoljska postaja
- polinja
- področje čiste vode v arktičnem ledu
- rasputica
- распутица, doba razmočenih cest
Stare ruske uteži, mere, denar
[uredi | uredi kodo]- aršin
- арши́н, dolžinska mera
- červonec
- star denar
- desetina (ploščinska mera)
- pud
- пуд, utežna enota
- ruski čevelj
- dolžinska mera
- vrsta
- верста́, verstá, dolžinska mera
- vršek
- вершо́к, veršók, dolžinska mera
Različno
[uredi | uredi kodo]Nekatere neprevedljive besede, ki imajo svoje članke v slovenski Wikipediji.
- BAM
- bajan (glasba)
- Belomorkanal (kanal) in Belomorkanal (cigarete)
- banja
- bilina
- kantonist
- кантонист
- čajnik
- častuška
- часту́шка
- dača
- dedovščina
- junker (Rusija)
- katorga
- kurgan
- kurtka
- lisenkoizem
- mužik
- paločka
- Pravda
- sambo (vojaška veščina)
- самбо
- samizdat
- šaraška
- (etimološko pravilneje šaražka) - шара́шка / шара́жка, žargonsko ime za skrivne tehnične urade, kjer so pod prisilo delali inženirji in znanstveniki
- Tatar (področje)
- teremin
- (rusko терменвокс: termenvoks), vrsta elektronskega glasbila, imenovana po Termenu, oziroma Léonu Thereminu
- titlo
- титло
- jaranga
- яранга
- zaum
- заумь ali заумный язык
Ruske črke
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- rungleščina (Runglish)
- rusizem
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Slovar -- Sovjetska zveza (angleško)
 | Ta seznam je nepopoln. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite. |