Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kraji Unescove svetovne dediščine v Armeniji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine zgradb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene naravne znamenitosti, kot so fizične in biološke tvorbe, geološke in fiziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravne znamenitosti, ki so pomembne z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote.[2]

Armenija je konvencijo nasledila 5. septembra 1993 od razpadle Sovjetske zveze.[3] Leta 2021 je imela na seznamu tri kraje in štiri kraje na seznamu predlogov. Prvi kraj, ki je bil na Unescov seznam vpisan leta 1996, je samostan Hagpat. Leta 2000 je bil vpis razširjen na samostan Sanahin. Isto leto sta bila na seznam dodana še dva kraja: Ečmiadzinska stolnica in cerkve v Ečmiadzinu skupaj z arheološkim najdiščem Zvartnots, in samostan Geghard v gornji dolini reke Azat. Vsi kraji spadajo v domeno kulture.[3]

Seznam

[uredi | uredi kodo]

Unesco uvršča mesta po deset kriterijih. Vsako mesto mora izpolniti vsaj en kriterij. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.[4]

Kraj Slika Provinca Leto vpisa Referenčna številka in kriterij Opis
Samostana Hagpat in Sanahin Haghbat Monastery, church buildings in stone Lori 1996 777bis; ii, iv (kulturni) Samostana Hagpat in Sanahin sta bila zgrajena v drugi polovici 10. stoletja pod pokroviteljstvom kraljice Kosrovanuš, žene kralja Ašota III. Oba sta bila pomembni učni središči. Pomožne zgradbe v obeh samostanskih kompleksih so bile zgrajene do 13. stoletja. Z arhitekturnega stališča imata samostana značilnosti bizantinske cerkvene arhitekture, pomešane z regionalnimi kavkaškimi ljudskimi slogi. Samostan Hagpat (na sliki) je bil na Unescov seznam vpisan leta 1996. Samostan Sanahin je bil na seznam dodan leta 2000.[5][6]
Samostan Geghard in Gornja dolina reke Azat View at a church with cliffs in the background through an arch Kotajk 2000 960; ii (kulturni) Samostan Geghard je v soteski reke Azat. Ustanovljen je bil v 14. stoletju. Po izročilu je bil ustanovitelj samostana Gregor Razsvetitelj, prvi uradni vodja Armenske apostolske cerkve, potem ko je v Armeniji krščanstvo postalo uradna državna vera. Glavni samostanski kompleks je iz 13. stoletja. Vanj so vključene v skalo vklesane cerkve, bivalne celice in več hačkarjev. V srednjem veku je bil samostan pomembno versko in kulturno središče.[7]
Ečmiadzinska stolnica in arheološko najdišče Zvartnoc Etchmiadzin Cathedral, a large building complex in stone Armavir 2000 1011; ii, iii (kulturni) Ti kraji prikazujejo nastanek in razvoj armenske cerkvene arhitekture. Cerkve v Ečmiadzinu (danes imenovanem Vagharšapat) vključujejo Ečmiadzinsko stolnico, ustanovljeno leta 302 (na sliki), cerkev sv. Gajane iz leta 630, cerkev sv. Hripsime iz leta 618 in cerkev v Šogakatu, zgrajeno leta 1694 nad kapelo iz 4. stoletje. Cerkev v Zvarnocu je bila zgrajena v 7. stoletju in uničena v 10. stoletju, verjetno zaradi potresa.[8]

Seznam predlogov

[uredi | uredi kodo]

Poleg krajev, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, lahko države članice predlagajo tudi nove kraje, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo pogoje za vpis na seznam svetovne dediščine. Vpis na ta seznam je mogoč le, če je bil kraj prej na seznamu predlogov.[9] Armenija ima leta 2021 na svojem seznamu štiri predloge.[3]

Kraj Slika Lokacija Leto vpisa Unescovi kriteriji Opis
Arheološko najdišče mesta Dvin Ancient stone capital with fern-like relief at the archaeological site of Dvin Ararat 1995 ii, iii, vi (kulturni) V 4. stoletju n. št. je kralj Kozrav III. Mali na tem mestu zgradil palačo, ki bi služila kot zgodovinska prestolnica Armenije in sedež katolikosa. V sasanidskem obdobju in obdobju kalifata je bil Dvin lokalno središče. V 13. stoletju so ga uničili Mongoli.[10]
Bazilika in arheološko najdišče Jererujk The ruins of Yererouk Basilica Širak 1995 ii, iv, vi (kulturni) Bazilika je bila zgrajena v 4. stoletju in je eden od najstarejših krščanskih spomenikov v Armeniji. V 17. stoletju jo je poškodoval potres in je zdaj v ruševinah.[11]
Samostan Noravank in gornja dolina reke Amagu Stone church building, mountains in the background Vajoc Dzor 1995 i, iii, vi, vii, ix (mešani) Samostan je bil zgrajen v 13. stoletju v soteski reke Amagu. Nekaj stavb samostanskega kompleksa je zasnoval arhitekt Momik.[12]
Samostana Tatev in Tatevi Anapat in njuna okolica v soteski Vorotan Stone church building on a cliff, look from above Sjunik 1995 i, ii, iv, vi, vii, ix (mešani) Samostan Tatev datira v 9. do 13. stoletje. Leži nad sotesko Vorotan, medtem ko je samostan Tatevi Anapat iz 17. stoletja in leži na dnu doline. Soteska je globoka 850 m in najgloblja v Armeniji. Dolina reke je zanimiva tudi za geologe.[13]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ "The World Heritage Convention". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. ↑ "Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 "Armenia". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 26. februarja 2021. Pridobljeno 13. marca 2021.
  4. ↑ "UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  5. ↑ »Monasteries of Haghpat and Sanahin«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 8. marca 2021. Pridobljeno 13. marca 2021.
  6. ↑ »Monasteries of Haghpat and Sanahin (Documents)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2020. Pridobljeno 13. marca 2021.
  7. ↑ »Monastery of Geghard and the Upper Azat Valley«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 13. marca 2021.
  8. ↑ »Cathedral and Churches of Echmiatsin and the Archaeological Site of Zvartnots«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 13. marca 2021.
  9. ↑ "UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 20. julija 2017. Pridobljeno 25. oktobra 2015.
  10. ↑ »The archaeological site of the city of Dvin«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 13. marca 2021.
  11. ↑ »The basilica and archaeological site of Yererouk«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 13. marca 2021.
  12. ↑ »The monastery of Noravank and the upper Amaghou Valley«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 13. marca 2021.
  13. ↑ »The monasteries of Tatev and Tatevi Anapat and the adjacent areas of the Vorotan Valley«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 13. marca 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Armeniji&oldid=6260611«