Pojdi na vsebino

Serek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
O33

(Unicode: 𓊁 )
Serek
Egipčanski hieroglifi

V egiptovskih hieroglifih je serek pravokoten okvir z nišami ali pročeljem palače starodavne egipčanske arhitekture, v kateri je kraljevo ime. Nad njo (običajno) stoji Hor (sokol). Serek je prvi znak, ki se je uporabljal za kraljevo ime v stari egipčanski ikonografiji, ki je veljala pred novejšo in bolj znano kartušo v obdobju četrte dinastije, ki je vladala 500−700 let.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Serek faraona Džeta, prva dinastija, z njegovim imenom v okvirju in Horom (sokol). To je stela z njegovega groba v Abidu in je zdaj v Louvru v Parizu.[1] Ta pogrebna stela je ena od dveh, ki sta bili na vzhodni strani grobnice v Abidu in označevali kraj, na katerem so darovali. Širina stele je približno 65 cm, višina pa približno 143 cm.[2]

Eden najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v starem Egiptu je bilo ime kralja, saj so faraoni skrbeli, da bi tudi prihodnje generacije poznale svoje kralje.[1] Serek je bil prvič uporabljen že pri vladarjih preddinastičnega obdobja, kar se je nadaljevalo skoraj vso zgodovino Egipta kljub uporabi kartuše.[3] Prvi najdeni serek je serek faraona Džeta iz prve dinastije. Serek kralja Senusreta I., ki je bil kralj v obdobju dvanajste dinastije, hranijo v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku. Sereki kraljev tridesete dinastije so tudi ohranjeni.[4]

Serekh predstavlja kraljevo palačo, prikazano v kombinaciji tlorisa in narisa. Pravokotni okvir je tloris, medtem ko je vzorčasta površina predstavljala fasado.[2] Serek je zarezan ali pobarvan s črnilom. Vsebuje kraljevo ime, ki je bilo uporabljeno na različne načine in je bila temeljna izjava o kraljevi ideologiji.[5] Ime kralja je bilo napisano s hieroglifom in Horom kot inkarnacijo boga neba.

Razvoj

[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejši sereki so bili prazni, ker je bil že sam simbol sporočilo kraljeve oblasti. Sčasoma je kralj začel pisati vanj tudi pridevek. V njih je prevladoval simbol Hora. Samo v obdobju druge dinastije so opazili spremembe pri oblikovanju imena Hora s Setom (zaradi začasne višje pomembnosti boga Seta v kraljevi simboliki) in nato Hora-in-Seta (verjetno simbolizira združitev obeh delov kraljestva). Zakaj je prišlo do te spremembe, je bilo veliko različnih mnenj, vendar točen vzrok še vedno ni jasen.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Kathryn A. Bard, An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt. Malden: Blackwell Publishing, 2008, str. 114.
  2. 2,0 2,1 Gay Robins. The Art of Ancient Egypt. Cambridge: Harvard University Press, 2000, str. 33.
  3. Ian Shaw. The Oxford History of Ancient Egypt. New York: Oxford University Press Incorporated, 2000, str. 6.
  4. Stephen Quirke. Who Were The Pharaohs?: A history of their names with a list of cartouches. London: British Museum Publications Limited, 1990, str. 29.
  5. Robins (2000), str. 36.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]