Pojdi na vsebino

Sebastian Kurz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sebastian Kurz
Zvezni kancler Avstrije
Na položaju
7. januar 2020 – 11. oktober 2021
PredsednikAlexander Van der Bellen
NamestnikWerner Kogler
PredhodnikBrigitte Bierlein
NaslednikAlexander Schallenberg
Na položaju
18. december 2017 – 28. maj 2019
PredsednikAlexander Van der Bellen
NamestnikHeinz-Christian Strache
PredhodnikChristian Kern
NaslednikBrigitte Bierlein
Minister za zunanje zadeve
Na položaju
16. december 2013 – 18. december 2017
KanclerWerner Faymann
Reinhold Mitterlehner
Christian Kern
PredhodnikMichael Spindelegger
NaslednikKarin Kneissl
Osebni podatki
Rojstvo27. avgust 1986({{padleft:1986|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] (38 let)
Dunaj[1][4]
Politična strankaAvstrijska ljudska stranka
PartnerjiSussane Thier
Alma materUniverza na Dunaju
Poklicpolitik
Podpis

Sebastian Kurz, avstrijski bivši politik in bivši kancler, menedžer, * 27. avgust 1986, Dunaj, Avstrija.[5]

Kurz se je rodil in odraščal v Meidlingu na Dunaju. Leta 2004 je maturiral na GRG 12 Erlgasse in leto pozneje odslužil obvezno služenje vojaškega roka. Kurz je obiskoval pravno fakulteto na dunajski univerzi, a je študij kasneje opustil in se posvetil politični karieri. V politiko je vstopil, ko se je leta 2003 pridružil Mladi ljudski stranki (JVP), podmladku Avstrijske ljudske stranke. Pet let kasneje je prevzel prvo politično funkcijo predsednika JVP na Dunaju. Leta 2010 je Kurz uspešno kandidiral za mesto v dunajskem deželnem svetu. Kot rezultat rekonstrukcije vlade leta 2011 je bil Kurz imenovan na mesto državnega sekretarja notranjega ministrstva za socialno integracijo. Po zakonodajnih volitvah leta 2013 je Kurz postal avstrijski zunanji minister in na položaju ostal do decembra 2017.

Po odstopu podkanclerja Reinholda Mitterlehnerja z mesta predsednika Ljudske stranke (ÖVP) maja 2017, je bil Kurz imenovan za njegovega naslednika. Mitterlehnerjev umik iz politike je privedel do konca Kernove vlade in sprožil predčasne zakonodajne volitve leta 2017; na njih je Kurz sodeloval kot vodilni kandidat svoje stranke. Po volilni zmagi mu je bil podeljen mandat za oblikovanje vlade, ki jo je nato sestavil s stranko svobodnjakov (FPÖ). V svojem mandatu je Kurz sprovedel različne spremembe in prenove, nekaj je bilo tudi škandalov. Po aferi Ibiza in razpadu večinske koalicije ÖVP – FPÖ je Državni svet Kurza s predlogom nezaupnice razrešil. V času njegovega prvega kanclerstva je bil Kurz mlad in politično ambiciozno zaslužen za oživitev tradicionalnega konservativnega gibanja v Avstriji in v večji meri v Evropi. Nekateri nasprotniki so ga označili za nesodelujočega in prenagljenega. Kurz, star 34 let, je bil najmlajši vodja vlade na svetu in prvič izvoljen na mesto 31 let, najmlajši kancler v avstrijski zgodovini.[6]

Po predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2019 se je vrnil na oblast in oblikoval novo koalicijo; tokrat z okoljevarstveno stranko Zelenih. Nova vlada je bila imenovana januarja 2020. Program koalicije hitro ovirala pandemija COVID-19. Kurzevi ukrepi na koronavirus in posamezne omejitve so bili ocenjeni kot nerazločni in so bili sprejeti s široko kritiko. Preiskava parlamentarne pododbora o aferi Ibiza, tekoča preiskava korupcije in številni drugi škandali so povzročili strm upad njegove priljubljenosti. Tudi svoj drugi kanclerski mandat je Kurz zaključil s predčasnim odstopom; funkciji se je odpovedal po obtožbah, da naj bi s stranko naročal prirejene javnomnenjske raziskave. Odstop je argumentiral z željo, da dokaže svojo nedolžnost.[7] Na njegov predlog ga je čez dva dni nasledil zunanji minister Alexander Schallenberg.[8]

2. decembra 2021 je na tiskovni konferenci naznanil, da se dokončno umika iz politike. Odločilni dogodek je bil po njegovih besedah rojstvo sina Konstantina, ko je sprejel odločitev, da se po napornih tednih očitkov o korupcijski aferi poslovi s političnih funkcij. Za njegovo delo in "zaupanja vredno sodelovanje" v politiki se mu je zahvali tudi predsednik republike Alexander Van der Bellen.[9][10][11]

Mladost in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Kurz se je 27. avgusta 1986 rodil na Dunaju, kot edini otrok rimskokatoliških staršev Josefa in Elisabeth Kurz (rojene Döller).[12] Njegov oče je inženir, mati pa gimnazijska učiteljica.[13] Kurzeva babica po materini strani Magdalena Müller - rojena leta 1928 v Temerinu v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (danes Vojvodina, Srbija) - je podunavska Švabica, ki je med drugo svetovno vojno pobegnila iz naselja in se naselila v Zogelsdorfu (danes v Avstriji). Jugoslovanski partizani in Rdeča armada so začeli zasedati ozemlje, ki je bilo takrat del Kraljevine Madžarske.[14][15][16] Kurz je bil vzgojen v Meidlingu, 12. dunajskem okrožju, kjer živi še danes. Maturo je z odliko opravil leta 2004,[17][18] leta 2005 pa obvezno služenje vojaškega roka in istega leta začel študirati pravo na dunajski univerzi.[19][20][21] Študij je kasneje opustil in se osredotočil na politično kariero.[22][23][24]

Zgodnja politična kariera

[uredi | uredi kodo]
Kurz in ameriški državni sekretar Kerry. (2015)

Kurz je svojo politično pot začel leta 2003 v podmladku stranke ÖVP. Decembra 2013 je postal najmlajši zunanji minister v zgodovini Avstrije. Pri 24-tih letih, je postal državni sekretar za integracije. Tri leta kasneje je prevzel položaj zunanjega ministra in je bil najmlajši minister v Evropski uniji. Kurz je vodenje Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) je prevzel julija 2017.

Avstrijci so mu je nadela vzdevek wunderwuzzi, kar pomeni nekdo, ki se spozna na vse. Javnost mu je naklonjena zaradi trdega stališča glede migracij. Kot avstrijski zunanji minister je namreč zaprl balkansko begunsko pot.[25]

Avstrijski kancler

[uredi | uredi kodo]
Kurz in poljski premier Mateusz Morawiecki.

I. Kurzeva vlada

[uredi | uredi kodo]

15. oktobra 2017 je ljudska stranka pod njegovim vodstvom zmagala na avstrijskih parlamentarnih volitvah z 31,6 %. Kurzu je uspelo oblikovati vlado, ki je prisegla 18. decembra 2017. Tako je postal najmlajši evropski voditelj. Vlado sestavljajo ljudska stranka (ÖVP) in svobodnjaki (FPÖ).

Afera Strache in padec vlade

[uredi | uredi kodo]

Ob koncu maja 2019 sta dva avstrijska medija objavila več urni posnetek, na katerem je podkancler Kurzeve vlade Heinz-Christian Strache domnevni ruski bogatašinji obljubljal državne posle[26]. Korupcijska afera je podkanclerja odnesla čez noč, prav tako so se svobodnjaki umaknili iz koalcije. Kurz je napovedal predčasne volitve[27] ter na mesta svobodnjaških ministrov zamenjal s strokovnjaki, ter čez nekaj dni znova prisegel kot kancler manjšinske vlade[28].

28. maja 2019 je avstrijski parlament na predlog socialistov glasoval o nezaupnici novonastali vladi. Izglasovana je bila s pomočjo svobodnjakov, s čimer je Kurzeva vlada padla[29]. Predsednik Van der Bellen je do volitev, ki bodo septembra, imenoval začasno vlado, v kateri mesta zasedajo strokovnjaki.

II. Kurzeva vlada

[uredi | uredi kodo]
Kurz med novinarsko konferenco II. vlade.

Na predčasnih volitvah, ki so potekale 29. septembra 2019, je Kurzeva ljudska stranka ponovno osvojila največje število sedežev, število poslancev je povečala iz 62 na 71.[30] Novo vlado je oblikoval skupaj z zelenimi, ki so se po nekaj letih vrnili v avstrijski parlament. Kurz je novonastalo koalicijo oznanil 1. januarja 2020, prisegli pa so 7. januarja istega leta. V koaliciji, ki v parlamentu šteje 97 glasov, deset poslanskih mest pripada Kurzevi ÖVP, štirje resorji pa zelenim.[31] Prav tako je v kabinetu ministrov več žensk kot moških.

V času svojega drugega mandata je večkrat obiskal Republiko Slovenijo; med drugim sta s predsednikom vlade Janezom Janšo opravila alpinistični vzpon na Triglav,[32][33] prisostvoval je tudi osrednji proslavi ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije in prevzemu predsedovanja Svetu Evropske unije v Ljubljani. Ob tem je imel tudi slavnostni nagovor.[34][34]

Kurz in (takrat) zunanji minister Schallenberg pred odhodom v New York.

6. oktobra 2021 je avstrijska policija izvedla preiskave v Kurzevem kanclerskem kabinetu, na finančnem ministrstvu in prostorih stranke ÖVP.[35] Razlog za to je bila domnevna korupcijska oglaševalska afera, v kateri naj bi Kurz z zaupniki iz stranke zakupoval oglaševalski prostor v zameno za prirejene javnomnenjske ankete. Kurz je obtožbe zanikal in sprva zavrnil možnost odstopa.[36][37] 9. oktobra je sporočil, da bo z mesta kanclerja odstopil, "ker gre za državo, ne le zame." Dejal je, da so se proti njemu obrnili tudi koalicijski partnerji in da želi dokazati, da so obtožbe proti njemu neupravičene. Za svojega naslednika je predlagal zunanjega ministra Alexandra Schallenberga, koalicija pa je ob tem ostala nespremenjena.[7][8][38][39] Kurz se je ob tem vrnil v poslanske klopi in postal vodja poslanske skupine ljudske stranke.[40]

Umik iz politike

[uredi | uredi kodo]

2. decembra 2021 je na tiskovni konferenci naznanil, da se dokončno umika iz politike. Odločilni dogodek je bil po njegovih besedah rojstvo sina Konstantina, ko je sprejel odločitev, da se po napornih tednih očitkov o korupcijski aferi poslovi s političnih funkcij. Za njegovo delo in "zaupanja vredno sodelovanje" v politiki se mu je zahvali tudi predsednik republike Alexander Van der Bellen.[9][10][11] Napovedal je, da bo v prihodnjih tednih opustil vse politične funkcije, tudi mesto predsednika stranke.[9]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Kurz je v zvezi s svojo sošolko, ekonomistko Susanne Thier.[41][42] Živi v dunajskem okrožju Meidling in je verujoči kristjan.[43] Konec novembra 2021 se mu je rodil sin Konstantin.[44] Po odstopu s kanclerskega mesta in izstopu iz politike je postal menedžer v Silicijevi dolini v ZDA.[45]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Sebastian Kurz — Österreichisches Parlament, 2014.
  2. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  3. ↑ Wer ist Wer
  4. ↑ Record #1084129361 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ »Austria swears in EU's youngest foreign minister Sebastian Kurz«. BBC News. 16. december 2013.
  6. ↑ Leban, Brigita; Kern, Tomaž (Marec 2017). »Zunanje izvajanje popisa vodomerov«. Odgovorna organizacija / Responsible Organization. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru / University of Maribor Press. doi:10.18690/978-961-286-020-2.39. ISBN 978-961-286-020-2.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Kancler Kurz je odstopil, za naslednika predlaga zunanjega ministra Schallenberga«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Schallenberg prisegel kot novi kancler. Kurz: "Ne bom kancler v senci."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. oktobra 2021.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 »Nekdanji kancler Kurz se popolnoma umika iz politike«. RTVSLO.si. Pridobljeno 2. decembra 2021.
  10. ↑ 10,0 10,1 red, ORF at/Agenturen (2. december 2021). »ÖVP: Kurz bestätigt Rückzug aus Politik«. news.ORF.at (v nemščini). Pridobljeno 2. decembra 2021.
  11. ↑ 11,0 11,1 »Uradno: Sebastian Kurz se umika iz politike«. siol.net. Pridobljeno 2. decembra 2021.
  12. ↑ »Trauen Sie sich alles zu, Herr Kurz?« (v nemščini). Krone. 17. december 2013. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2017. Pridobljeno 17. oktobra 2017.
  13. ↑ »So lange dauert es noch bis zu den Nationalratswahlen 2017«. Kleine Zeitung (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2017. Pridobljeno 17. oktobra 2017.
  14. ↑ »Wie Flüchtlinge Sebastian Kurz' Kindheit prägten«. Die Welt. Arhivirano iz spletišča dne 9. februarja 2018. Pridobljeno 23. februarja 2018.
  15. ↑ »Sebastian Kurz hat Wurzeln am Balkan«. Heute. Arhivirano iz spletišča dne 18. marca 2018. Pridobljeno 18. marca 2018.
  16. ↑ Miler, Stevan (23. januar 2018). »Sebastian Kurz' Großmutter stammt aus einem Städtchen in der Vojvodina [Sebastian Kurz's grandmother is from a town in Vojvodina]«. Kosmo (v nemščini). Vienna: Twist Zeitschriften Verlag GmbH. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2018. Pridobljeno 20. marca 2018.
  17. ↑ »Was die Österreicher jetzt über Kurz wissen wollen«. kurier.at (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 30. decembra 2018. Pridobljeno 7. decembra 2018.
  18. ↑ Schumacher, Elizabeth (17. januar 2018). »Make Austria Great Again — the rapid rise of Sebastian Kurz«. DW. Arhivirano iz spletišča dne 18. januarja 2019. Pridobljeno 18. januarja 2019.
  19. ↑ »SEBASTIAN KURZ«. oeaab.com (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 30. decembra 2018. Pridobljeno 7. decembra 2018.
  20. ↑ »Curriculum Vitae«. The Federal Minister for Europe, Integration and Foreign Affairs. Federal Ministry for Europe, Integration and Foreign Affairs, Republic of Austria. Pridobljeno 5. decembra 2017.
  21. ↑ »Wer ist wer (who is who)«. Sebastian Kurz (v nemščini). Parliament, Republic of Austria. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2017. Pridobljeno 5. decembra 2017.
  22. ↑ »Der Außenminister, der sich mit der Türkei anlegt«. Stern. 16. avgust 2016. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2018. Pridobljeno 5. junija 2018.
  23. ↑ Tobias Rapp (26. maj 2017). »Ein Mann, ein Programm«. Der Spiegel. Arhivirano iz spletišča dne 17. decembra 2017. Pridobljeno 24. decembra 2017.
  24. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2017. Pridobljeno 5. decembra 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  25. ↑ »V Avstriji zmaga ljudski stranki, Kurz bo pri svojih 31. letih postal kancler!«. www.politikis.si. 15. oktober 2017.
  26. ↑ »Strache bo ovadil tri domnevno vpletene v afero Ibiza«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2019.
  27. ↑ »Avstrijski kancler zaradi afere Ibiza napovedal predčasne volitve«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2019.
  28. ↑ »V Avstriji prisegla nova prehodna manjšinska vlada«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2019.
  29. ↑ »Avstrijski parlament izglasoval nezaupnico Kurzu«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2019.
  30. ↑ »"Prevzeti" Kurz se bo po volilni zmagi pogovarjal z vsemi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 7. januarja 2020.
  31. ↑ »Nova vlada se mora "hitro, mirno in vestno" lotiti dela«. RTVSLO.si. Pridobljeno 7. januarja 2020.
  32. ↑ »Predsednik vlade Janez Janša z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem o boju proti koronavirusu in nezakonitim migracijam | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 8. septembra 2020.
  33. ↑ »Janša odpeljal Kurza v osrčje slovenskih gora #foto«. siol.net. Pridobljeno 27. junija 2021.
  34. ↑ 34,0 34,1 »Predsednik vlade Janez Janša na osrednji državni proslavi ob 30. obletnici slovenske državnosti in obeležitvi prevzema predsedovanja Slovenije Svetu EU | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 26. junija 2021.
  35. ↑ »Med Kurzevim obiskom Slovenije preiskali njegov urad«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  36. ↑ »Trenja po preiskavi: kanclerski stolček Sebastiana Kurza se maje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  37. ↑ »Kurz kljub političnemu škandalu ne namerava odstopiti«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  38. ↑ red, ORF at/Agenturen (9. oktober 2021). »Kurz kündigt Rückzug aus Kanzleramt an«. news.ORF.at (v nemščini). Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  39. ↑ »Odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz«. www.24ur.com. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  40. ↑ »Nekdanji kancler Sebastian Kurz prisegel kot poslanec«. RTVSLO.si. Pridobljeno 2. decembra 2021.
  41. ↑ »Kurz: Das ist seine First Lady«. www.oe24.at (v nemščini). Pridobljeno 4. februarja 2019.
  42. ↑ »Sie will keine Brigitte Macron sein«. Süddeutsche Zeitung. 16. oktober 2017. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2017. Pridobljeno 18. oktobra 2017.
  43. ↑ »Novi avstrijski kancler je dejavni katoličan«. www.Družina.si. Pridobljeno 28. marca 2021.
  44. ↑ »Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz postal oče«. www.24ur.com. Pridobljeno 27. novembra 2021.
  45. ↑ »Kurz po umiku iz politike v menedžerske vode«. siol.net. Pridobljeno 25. decembra 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sebastian Kurz.
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Sebastian Kurz
Politične funkcije
Predhodnik: 
Michael Spindelegger 		Minister za zunanje zadeve
2013–2017 		Naslednik: 
Karin Kneissl
Predhodnik: 
Christian Kern 		Avstrijski kancler
2017–2019 		Naslednik: 
Brigitte Bierlein
Funkcije v političnih strankah
Predhodnik: 
Reinhold Mitterlehner 		Predsednik ÖVP
2017–2021 		Naslednik: 
Karl Nehammer
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sebastian_Kurz&oldid=6255232«