Pojdi na vsebino

Sahra Wagenknecht

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sahra Wagenknecht
Portret
Rojstvo16. julij 1969({{padleft:1969|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][…] (55 let)
Jena[d][4][5]
Državljanstvo Nemčija[5]
Poklicpolitičarka, ekonomistka, pisec nefikcijskih del, novinarka, urednica, publicistka

Sahra Wagenknecht (nemška izgovarjava: [ˌzaːʁa ˈvaːɡŋ̍ˌknɛçt] rojena Sarah Wagenknecht), nemška političarka, * 16. julij 1969.

Je vodja stranke Zavezništvo Sahre Wagenknecht in poslanka v nemškem Bundestagu. Na področju ekonomske politike zagovarja socialistične pristope, na področju družbenih in identitetnih vprašanj pa konservativne. Nasprotuje enakost etnij in kultur manjšin večinski kulturi, ker to po njenem mnenju odvrača depriviligirane pripadnike večinskega naroda​ od vprašanj ekonomske pravičnosti, socialne države in solidarnosti.

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

16. julija 1969 se je rodila materi Nemki in očetu Irancu, ki je izginil v Iranu, ko je bila še otrok. Do leta 1976, ko sta se z mamo preselili v Vzhodni Berlin, so zanjo skrbeli predvsem stari starši. Leta 1988 je opravila maturitetni izpit in se v začetku leta 1989 pridružila (takrat vladajoči) Stranki socialistične enotnosti (SED) [6][7]

V Jeni in Berlinu je študirala filozofijo in novo nemško književnost, vendar ni napisala diplomske naloge, ker "ni našla podpore za svoje raziskovalne cilje na vzhodnoberlinski Humboldtovi univerzi". Leta 1996 je na Univerzi v Groningenu dokončala študij in pridobila magisterij.[6][7] Leta 2012 je zaključila doktorsko disertacijo na katedri za mikroekonomijo na TU Chemnitz.[8][9]

Politična kariera

[uredi | uredi kodo]

Po padcu berlinskega zidu in preoblikovanju SED v Stranko demokratičnega socializma (PDS) je bila Wagenknechtova leta 1991 izvoljena v nacionalni odbor nove stranke. Pridružila se je tudi Komunistični platformi PDS, marksistično-leninistični frakciji.[7]

Je ena od 27 poslancev nemške stranke Levica, ki je pod nadzorom Zveznega urada za varstvo ustave.[10]

Zaradi vse večjih sporov znotraj Levice napoveduje ustanovitev lastne stranke. Ta nova stranka, včasih imenovana "stranka Wagenknecht", bi lahko sodelovala na evropskih volitvah leta 2024. Ankete kažejo na 19-odstotno potencialno bazo volivcev Wagenknechtove stranke. Politično gledano naj bi nova stranka sledila levokonzervativni strategiji.

Ruska invazija na Ukrajino

[uredi | uredi kodo]

Pred rusko invazijo na Ukrajino je trdila, da Rusija pravzaprav nima interesa vkorakati v Ukrajino. Po napadu Rusije na Ukrajino, je priznala, da je bila njena presoja napačna. Maja je Levica glasovala za gospodarske sankcije proti Rusiji. Njenemu govoru sta zaploskala vodstvo Levice in skrajno desna Alternativa za Nemčijo. Njen govor je spodbudil odstop dveh uglednih članov stranke.

Begunska politika

[uredi | uredi kodo]

Leta 2015, po napadih v Kölnu, je izjavila: "Kdor zlorabi pravico do gostoljubja, jo je izgubil". Ta izjava je bila skoraj soglasno kritizirana v njeni stranki in poslanskih kolegih, vendar je bila deležna pohvale nekaterih v AfD.

Leta 2016 je na srečanju Levice kritizirala begunsko politiko Angele Merkel češ da ni zagotovila ravni finančne in infrastrukturne podpore, ki je potrebna, da bi se izognila naraščajočemu pritisku na lokalne oblasti in trg dela.

Leta 2021 je v svoji knjigi "Die Selbstgerechten" kritizirala "leve liberalce", ker da niso niti levi niti liberalni, ampak v službi vladajočih razredov. Njena knjiga je dosegla prvo mesto na nemškem seznamu uspešnic neleposlovja, ki ga je objavil Der Spiegel.[11]

COVID 19

[uredi | uredi kodo]

V zvezi s pandemijo COVID-19 je menila, da bi morali cepiti le starejše in ranljive skupine.

Osebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Wagenknecht se je maja 1997 poročila s poslovnežem Ralphom-Thomasom Niemeyerjem [12] 12. novembra 2011 je politik Oskar Lafontaine javno izjavil, da sta z Wagenknecht postala "tesna prijatelja". Takrat sta se Wagenknecht in Lafontaine že ločila od svojih zakoncev.

Leta 2014 se je poročila s 26 let starejšim Lafontainom.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  2. Stammdaten aller Abgeordneten des Deutschen Bundestages
  3. FemBio database
  4. Record #119253925 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. 5,0 5,1 Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  6. 6,0 6,1 "Günter Gaus im Gespräch mit Sahra Wagenknecht" from Rundfunk Berlin-Brandenburg (rbb), 11 February 2004.
  7. 7,0 7,1 7,2 "Kurzbiographie Arhivirano 9 October 2007 na Wayback Machine." from www.sahra-wagenknecht.de (29 June 2007).
  8. Nachwuchs, Prorektor für Forschung und wissenschaftlichen. »Promotionen – Publikationen – Forschung – TU Chemnitz«. tu-chemnitz.de.
  9. Sahra Wagenknecht: The Limits of Choice: Saving Decisions and Basic Needs in Developed Countries. Campus Verlag, Oktober 2013, ISBN 978-3-593-39916-4.
  10. jok (22. januar 2012). »Geheimdienst: Verfassungsschutz beobachtet 27 Linken-Abgeordnete: Von Sahra Wagenknecht bis Gesine Lötzsch: Mehr als ein Drittel der Linken-Abgeordneten wird nach SPIEGEL-Informationen vom Verfassungsschutz beobachtet, damit gibt es noch mehr Betroffene als bekannt. Die Bespitzelung kostet pro Jahr rund 400.000 Euro, Gregor Gysi nennt das Vorgehen "ballaballa"«. Der Spiegel (online). Pridobljeno 3. marca 2015.
  11. Der Spiegel 26/2021, pp. 111
  12. "Betrugsverdacht – Ermittlungen gegen Sahra Wagenknechts Ehemann," Der Spiegel (19 December 2001).

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]