Provins
Provins | |
---|---|
48°33′32″N 3°17′58″E / 48.55889°N 3.29944°E | |
Država | Francija |
Regija | Île-de-France |
Departma | Seine-et-Marne |
Okrožje | Provins |
Kanton | Provins |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Provinois |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2014) | Christian Jacob |
Površina 1 | 14,72 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 11.958 |
• Gostota | 810 preb./km2 |
Časovni pas | UTC 01:00 (CET) |
• Poletni | UTC 02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 77379 /77160 |
Nadmorska višina | 86–168 m (povp. 91 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Provins je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne. Leta 1999 je naselje imelo 11.667 prebivalcev. Upravni sedež Arrondissements Provins in kanton Provins. Je član in sedež Communauté de Communes du Provinois, leži pa ob reki Voulzie.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v osrednji Franciji, 48 km vzhodno od Meluna.
Administracija
[uredi | uredi kodo]Provins je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Chalautre-la-Petite, La Chapelle-Saint-Sulpice, Chenoise, Cucharmoy, Longueville, Mortery, Poigny, Rouilly, Saint-Brice, Saint-Hilliers, Saint-Loup-de-Naud, Sainte-Colombe, Soisy-Bouy in Vulaines-lès-Provins z 20.996 prebivalci.
Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Bray-sur-Seine, Donnemarie-Dontilly, La Ferté-Gaucher, Montereau-Fault-Yonne, Nangis, Provins, Rebais, Rozay-en-Brie in Villiers-Saint-Georges s 146.975 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Provins je bil v času pod oblastjo šampanjskih grofov eno glavnih sejemskih mest v Šampanji.
Čeprav se Provins v dokumentu prvič omenja leta 802, je verjetno veliko starejši. Vendar pa so prve vojaške utrdbe iz tega obdobja. Ker je Provins nastal na križišču pomembnih trgovskih poti (sever-jug in vzhod-zahod), se je v srednjem veku (zlasti od 9. do 13. stoletja) tu dogajal eden največjih trgov v državi. Še danes je mogoče takratne dogodke v Grange aux Dîmes rekonstruirati. Mesto je bilo takrat pod zaščito grofov Champagne.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Provins je bil uvrščen med Ville d 'art et d'histoire in je od leta 2001 na seznamu Unescove svetovne dediščine. Mestno obzidje, ki je bilo zgrajeno v letih 1226 do 1314, je dolgo 1200 metrov in opremljeno z 22 stolpi.
- Cerkev Saint-Ayoul (katere posmrtne ostanke so našli tukaj leta 996)
- Collégiale Saint-Quiriace (12. stoletje)
- Tour Notre-Dame-du-Val (1544)
- Cerkev Sainte-Croix
- Hostellerie de la Croix d'Or, ki velja za najstarejši hotel v Franciji, trenutno v obnovi; pročelje je od izgradnje hiše (1264–1270) ostalo nespremenjeno.
Hôtel du Vauluisant (13. stoletje)
- Tour César (12. stoletje); en sam osmerokotni donjon na kvadratnem tlorisu (stoji na hribu), je bil takrat uporabljen za utrdbo, kot zapor in opazovalni stolp.
- Maison romane; je romanska hiša iz 12. stoletja. Od leta 1941 je kulturni spomenik (Monument historique).
- Grange aux dîmes; je romanska stavba iz 12. stoletja. Od leta 1847 je zgodovinski spomenik.
- Couvent des Cordeliéres je nekdanji samostan revnih Klaris, ki je obstajal od leta 1248 do revolucije.
Podzemlje starega mesta je prepleteno s srednjeveškimi prehodi, ki jih je mogoče obiskati. Igrajo vlogo v romanu Umberta Eca Foucaultovo nihalo.
Provins velja za prestolnico predelave vrtnic: rožna marmelada (confiture de pétales de rose), rožni med (miel à la rose de Provins) in rožni bonboni. Leta 1239 je Thibaud IV. de Champagne (1201–1253) iz križarskega pohoda pripeljal slavno damaščansko vrtnico (Rosa × damascena). Iz nje so s križanjem nastale številne druge vrste vrtnic.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Bendorf (Nemčija),
- Pingyao (Ljudska republika Kitajska).
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Le Patrimoine des Communes de la Seine-et-Marne. Flohic Editions, Band 1, Paris 2001, ISBN 2-84234-100-7, S. 1249–1265.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- Provins, UNESCO (angleško)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.