Pojdi na vsebino

Prefektura Kjoto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prefektura Kjoto

京都府
Prefektura
Japonske transkripcije
 • japonščina大阪府
 • romadžiKjōto-fu
Trije pogledi na Japonsko
Bjōdō-in
FunayaHouses at IneTown
Ivašimizu Hačimangū
svetišče Kijomizu in Kjoto Skyline
Zastava Prefektura Kjoto
Zastava		Uradni logotip Prefektura Kjoto
Simbol
Himna: Kjoto-fu no uta (京都府の歌)
Zemljevid
Lega Prefektura Kjoto
Koordinati: 35°1′18″N 135°45′20.2″E / 35.02167°N 135.755611°E / 35.02167; 135.755611
Država Japonska
RegijaKansai
OtokHonšu
Glavno mestoKjoto
Poddelkiokrožje: 6, občine: 26
Upravljanje
 • GuvernerTakatoši Nišivaki
Površina
 • Skupno4.612,19 km2
Rang31.
Prebivalstvo
 (1. oktober 2020)
 • Skupno2.578.087
 • Rang13.
 • Gostota566 preb./km2
Koda ISO 3166JP-26
Spletna stranwww.pref.kyoto.jp/en/index.html

Prefektura Kjoto (京都府, Kjōto-fu) je japonska prefektura v regiji Kansai na Honšuju.[1]  Prefektura Kjoto ima 2.561.358 prebivalcev (oktobra 2021 [2]) in ima geografsko območje 4612 kvadratnih kilometrov. Prefektura Kjoto meji na prefekturo Fukui na severovzhodu, prefekturo Šiga na vzhodu, prefekturo Mie na jugovzhodu, prefekturo Nara in prefekturo Osaka na jugu ter prefekturo Hjōgo na zahodu.

Kjoto je glavno in največje mesto prefekture Kjoto; druga večja medta so Udži, Kameoka in Maizuru. Prefektura Kjoto leži ob obali Japonskega morja in se razteza proti jugovzhodu proti polotoku Ki, pokriva ozemlje nekdanjih provinc Jamaširo, Tamba in Tango. Osredotočena je na zgodovinsko cesarsko prestolnico Kjoto in je ena od dveh japonskih »prefektur«, ki uporabljata oznako fu namesto standardnega ken za prefekture. Zaradi Kjota je prefektura Kjoto postala ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Japonskem za domače in mednarodne turiste, 21 % ozemlja prefekture pa je bilo označenih kot naravni parki. Je del metropolitanskega območja Keihanšin, druge najbolj naseljene regije na Japonskem za širšim območjem Tokia in ene najbolj produktivnih regij na svetu glede na BDP.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Kuni-kjō
Nagaoka-kjō, prestolnica Japonske v palači Otokuni

Do obnove Meidži je bilo območje prefekture Kjoto znano kot Jamaširo.

Večino svoje zgodovine je bilo mesto Kjoto japonska cesarska prestolnica. Zgodovino mesta sega vse do 6. stoletja. Leta 544 je bil Aoi Macuri (eden od treh glavnih letnih festivalov) v Kjotu za molitev za dobro letino in lepo vreme.

Kjoto se ni začel kot glavno mesto Japonske. Omembe vredna prejšnja prestolnica je bila Nara. Leta 741 je cesar Šomu za kratek čas preselil prestolnico v Kuni-kjo, med mestoma Nara in Kjotom, v današnji prefekturi Kjoto. Leta 784 so prestolnico preselili v Nagaoka-kjō, prav tako v današnji prefekturi Kjoto. Leta 794 je cesar Kanmu prestolnico preselil v Heian-kjo in to je bil začetek današnjega mesta Kjoto. Še danes skoraj vse ulice, hiše, trgovine, templji in svetišča v Kjotu obstajajo tam, kjer so bili postavljeni takrat.

Čeprav se je leta 1192 dejanska politična moč preselila v Kamakuro, kjer je samurajski klan ustanovil šogunat, je Kjoto ostal cesarska prestolnica, saj so nemočni cesarji in njihov dvor še naprej imeli sedež v mestu. Cesarska oblast je bila na kratko obnovljena leta 1333, vendar je drug samurajski klan tri leta pozneje ustanovil nov šogunat v Kjotu.

Leta 1467 je v Kjotu potekala velika državljanska vojna, vojna Ōnin in večina mesta je bila požgana. Japonska je pahnila v dobo vojskujočih se fevdalcev. Nov močan človek, Tokugava Iejasu, je leta 1603 ustanovil šogunat v Edu (današnji Tokio).

V 15. stoletju našega štetja so šoguni v Udži v Kjotu s Filipinov prinesli vrče za čaj, ki so jih uporabljali v japonskem obredu pitja čaja.[3]

Obnova Meidži je Japonsko leta 1868 vrnila pod imperialno oblast. Cesar Meidži, ki je bil zdaj absolutni suveren, je naslednje leto ostal v Tokiu. Cesarski dvor se od takrat ni več vrnil v Kjoto. Na pobudo Fuhanken Sančisei leta 1868 je prefektura dobila pripono fu. Kasnejša reorganizacija starega provincialnega sistema je združila nekdanjo provinco Tango, provinco Jamaširo in vzhodni del province Tanba v današnjo prefekturo Kjoto.

Čeprav so bila številna večja japonska mesta med drugo svetovno vojno močno bombardirana, se je stara prestolnica izognila takemu opustošenju.[4] Med okupacijo sta imela šesta ameriška armada in I. korpus sedež v Kjotu.[5][6]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid prefekture Kjoto      Določena mesta      večja mesta      manjša mesta      Vasi

Prefektura Kjoto je skoraj v središču Honšuja in Japonske. Pokriva površino 4612,19 kvadratnih kilometrov, kar je 1,2 % Japonske. Kjoto je 31. največja prefektura po velikosti. Na severu gleda na Japonsko morje in prefekturo Fukui. Na jugu gleda na prefekturi Osaka in Nara. Na vzhodu gleda na prefekturi Mie in Šiga. Na zahodu je prefektura Hjogo. Prefektura je na sredini ločena z gorovjem Tanba. Zaradi tega se podnebje na severu in jugu zelo razlikuje.

Od aprila 2016 je bilo 21 % površine prefekture označenih kot naravni parki, in sicer narodni park Sanin Kaigan; kvazi-narodni parki Bivako, Kjoto Tamba Kogen, Tango-Amanohašidate-Ōejama in Vakasa Van; in prefekturni naravni parki Hozukjō, Kasagijama in Rurikei. [7]

Določena mesta

[uredi | uredi kodo]

V prefekturi Kjoto je petnajst mest:

Zastava, ime w/o suffix Polno ime Površina
(km2) 		Štev. prebivalcev Karta
japonščina romadži prevod
Ayabe 綾部市 Ajabe-ši Ajabe mesto 347,10 31.846 1
Fukučijama 福知山市 Fukučijama-ši Fukučijama mesto 552,54 77.306 2
Džōjō 城陽市 Džōjō-ši Džōjō mesto 32,71 74.607 3
[Kameoka 亀岡市 Kameoka-ši Kameoka mesto 224,80 86.174 4
Kizugava 木津川市 Kizugava-ši Kizugava mesto 85,13 77.907 5
Kjōtanabe 京田辺市 Kjōtanabe-ši Kjōtanabe mesto 42,92 73.753 6
Kjōtango 京丹後市 Kjōtango-ši Kjōtango mesto 501,44 50.860 7
Kjoto (glavno mesto) 京都市 Kjōto-ši Kjoto mesto 827,83 1.463.723 8
Maizuru 舞鶴市 Maizuru-ši Maizuru mesto 342,13 80.336 9
Mijazu 宮津市 Mijazu-ši Mijazu mesto 172,74 16.758 10
Mukō 向日市 Mukō-ši Mukō mesto 7,72 56.859 11
Nagaokakjō 長岡京市 Nagaokakjō-ši Nagaokakjō mesto 19,17 80.608 12
Nantan 南丹市 Nantan-ši Nantan mesto 616,40 31.629 13
Udži 宇治市 Udži-ši Udži mesto 67,54 179.630 14
Javata 八幡市 Javata-ši Javata mesto 24,35 70.433 15

Znanstveno mesto Kansai se nahaja na jugozahodu.

  • Kjoto
    Kjoto
  • Udži
    Udži
  • Kameoka
    Kameoka
  • Nagaokakjō
    Nagaokakjō
  • Maizuru
    Maizuru
  • Fukučijama
    Fukučijama
  • Mijazu in zaliv Aso
    Mijazu in zaliv Aso

Religija

[uredi | uredi kodo]

Po raziskavi Agencije za kulturne zadeve iz leta 2020 več kot 60 % veruje v šintoizem in budizem.[8]

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Zgodovinsko prebivalstvo
Leto Preb.  ±%  
1885 846.761—    
1890 894.928 5.7%
1900 1.022.695 14.3%
1910 1.197.473 17.1%
1920 1.287.147 7.5%
1930 1.552.832 20.6%
1940 1.729.993 11.4%
1950 1.832.934 6.0%
1960 1.993.403 8.8%
1970 2.250.087 12.9%
1980 2.527.330 12.3%
1990 2.602.460 3.0%
2000 2.644.391 1.6%
2010 2.636.092−0.3%
2020 2.578.087−2.2%
Vir: Statistics Division, Policy Planning Department, Kyoto Prefecture

Obrambni objekti

[uredi | uredi kodo]

1. avgusta 2013 so prefekturne in občinske oblasti dale soglasje za postavitev postaje za spremljanje raket USFJ v mestu Kjōtango. Bo skupaj z objektom JASDF, ki je že v mestu. Vsaj na začetku bo njen primarni senzor mobilni radar X-pasu, ki se bo uporabljal za zbiranje podatkov o izstrelitvah balističnih raket, ki jih bo postaja nato posredovala vojaškim ladjam, opremljenim s sistemi zračne obrambe Aegis, in na zemeljska mesta za prestrezanje raket. Na postaji bo sto šestdeset osebja.[9]

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Gospodarstvo prefekture Kjoto podpirajo industrije, ki ustvarjajo vrednost, ki je edinstvena za Kjoto, kot so turizem in tradicionalne industrije, ki jih podpira 1200 let zgodovine in kulture, ter visokotehnološke industrije, ki združujejo tehnologijo tradicionalnih industrij Kjota z novimi idejami.[10]

Severni del Kjota na polotoku Tango ima ribolov in vodni promet, srednji del Kjota pa kmetijstvo in gozdarstvo. Prefektura proizvede 13 % domačega sakeja in zelenega čaja. Največja vertikalna kmetija na Japonskem je v prefekturi.[11]

Proizvodna industrija s sedežem v Kjotu ima deleže na japonskih trgih visokotehnoloških izdelkov in drugih. Od leta 2021 je bilo v prefekturi Kjoto osem podjetij s seznama Forbes Global 2000: Nintendo, Nidec, Kyocera, Murata Manufacturing, Omron, Rohm, Bank of Kyoto, SCREEN Holdings. Takara Holdings, GS Yuasa, Mitsubishi Logisnext, Maxell in Kyoto Animation imajo tudi sedež v prefekturi.

Oktobra 2021 je bila minimalna plača v prefekturi 937 jenov na uro.[12]

Kultura

[uredi | uredi kodo]

Kjoto je bil in še vedno ostaja japonsko kulturno središče.[13][14] Več kot 1000 let je bil prestolnica Japonske. Ko se je prestolnica preselila v Tokio, je Kjoto ostal japonska kulturna prestolnica. Lokalna vlada predlaga načrt, da bi Agencijo za kulturne zadeve preselili v Kjoto in da bi Tokio obravnavali kot prestolnico politike in gospodarstva ter Kjoto kot prestolnico kulture.[15]

Turizem

[uredi | uredi kodo]

Mesto Kjoto je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih točk na Japonskem, ki jo obišče veliko ljudi od daleč. Kjoto je poleg Tokia priljubljena lokacija za maturantske izlete nižjih in srednjih šol.

Nekateri festivali, ki potekajo v Kjotu, so Aoi Macuri iz leta 544, Gion Macuri iz leta 869, Ine Macuri iz obdobja Edo, Daimondži Gozan Okuribi iz leta 1662 in Džidai Macuri iz leta 1895. Vsako svetišče in tempelj ima nekakšen dogodek in številni med njimi so odprti za javni ogled.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Prefektura Kjoto je pobratena z:[16]

Ti odnosi se razlikujejo od odnosov mest v prefekturi Kjoto z drugimi mesti.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Frédéric, Louis (31 May 2002). Japan Encyclopedia. Translated by Roth, Käthe. Harvard University Press. ISBN 978-0674007703. OCLC 58053128. OL 7671330M.
  2. ↑ »京都府推計人口«. www.pref.kyoto.jp (v japonščini). Pridobljeno 13. aprila 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  3. ↑ Manansala, Paul Kekai (5. september 2006). »Quests of the Dragon and Bird Clan: Luzon Jars (Glossary)«.
  4. ↑ Oi, Mariko (9. avgust 2015). »The city saved from the atomic bomb« (v britanski angleščini). Pridobljeno 16. januarja 2019.
  5. ↑ Chronology of the Occupation
  6. ↑ THE EIGHTH ARMY MILITARY GOVERNMENT SYSTEM
  7. ↑ »General overview of area figures for Natural Parks by prefecture« (PDF) (v japonščini). Ministry of the Environment. 15. april 2016. Pridobljeno 12. junija 2016.
  8. ↑ »White Papers and Annual Reports > Shukyo Nenkan« [Religious Yearbook] (v japonščini). Agency for Cultural Affairs. Pridobljeno 12. februarja 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  9. ↑ U.S. to deploy mobile radar in Kyoto Prefecture to detect missile launches Arhivirano 2013-08-12 na Wayback Machine. The Asahi Shimbun, 2 August 2013
  10. ↑ »Kyoto Prefecture Financial Profile and Fiscal Reforms« (PDF). Oktober 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. januarja 2021. Pridobljeno 17. maja 2018.
  11. ↑ »The only way is up: Vertical farming in Kyoto«. CNN. 19. september 2016.
  12. ↑ »Minimum wages in Kyoto« (PDF). Ministry of Health, Labour and Welfare. Pridobljeno 12. februarja 2022.[mrtva povezava]
  13. ↑ Kyoto | History, Geography, & Points of Interest | Britannica.com
  14. ↑ Shinzō Abe (18. november 2018). Committee on Budget. The 190th ordinary session of National Diet (v japonščini). Zv. 8. House of Representatives. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2017. Pridobljeno 18. novembra 2018. 京都というのは文化的な中心
  15. ↑ Shigefumi Matsuzawa (7. junij 2018). Committee on Education, Culture and Science. The 196th ordinary session of National Diet (v japonščini). Zv. 14. House of Councillors. 政治経済の首都東京に対して文化の首都京都をつくっていく、そういう双眼構造、二元構造にする
  16. ↑ International Exchange: Regions with Friendly Ties to Kyoto Prefecture Retrieved 29 November 2015
  17. ↑ »Peringatan 25 Tahun Sister City Kyoto-Yogya, Kedua Kota Mendapat Manfaat« (v indonezijščini). Koran Tempo. 6. oktober 2010. Pridobljeno 20. maja 2014.
  18. ↑ »Edinburgh – Twin and Partner Cities«. 2008 The City of Edinburgh Council, City Chambers, High Street, Edinburgh, EH1 1YJ Scotland. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2008. Pridobljeno 21. decembra 2008.
  19. ↑ »Twin and Partner Cities«. City of Edinburgh Council. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. junija 2012. Pridobljeno 16. januarja 2009.
  20. ↑ »Communiqué du 26 mai 2016 – Signature d'une première entente de collaboration entre le Québec et la préfecture de Kyoto«. www.premier-ministre.gouv.qc.ca.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Prefektura Kjoto.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prefektura_Kjoto&oldid=6283000«