Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Njeno delovanje je bilo do leta 2013 opredeljeno v Zakonu o policiji (ZOP), od leta 2013 pa delovanje urejata dva zakona in sicer Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol).
Primarne naloge policije so opredeljene v 4. členu ZNPPol:
varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov;
vzdrževanje javnega reda;
nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet;
varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;
naloge ob naravnih in drugih nesrečah;
izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.
Januarja 2021 je veliko razburjenje slovenske javnosti povzročilo razkritje plačnih podatkov uslužbencev slovenske Policije z navedbo imen in priimkov, delovnih mest ter bruto zneskov, prejetih v decembru 2020. Podatke je v odziv na začeto stavko policistov razkrilo Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Aleša Hojsa. Pojavili so se očitki o kršenju zasebnosti policistov in Pravilnika o zaščiti podatkov Policije ter ogrožanju policijskih postopkov, javne varnosti in varnosti policistov. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je presodila, da je bilo razkritje skladno s uredbo GDPR in slovensko zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, saj gre za javne uslužbence, zato se ni odločila za uvedbo inšpekcijskega nadzora. Premier Janez Janša je napovedal izvzetje uslužbencev Policije iz plačnega sistema javnih uslužbencev.[2][3]
16. junija 2021 je bila na območju Brežic zaradi veliko nezakonitih prečkanj meja ustanovljena šele druga enota za nadzor državne meje. Sestavlja jo 23 oseb.[4]
Začetek informatike v slovenski policiji sega v prejšnje stoletje, ko je še bila milica in je imela mehanografsko obdelavo podatkov. Nadaljuje se s samodejno računalniško obdelavo, nato z informacijsko-telekomunikacijskim sistemom (ITSP) in kasneje vključitev v schengenski informacijski sistem. Zelo pomembna odločitev je bila izbira IBM-ove tehnologije. Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je začela uvajati centralno informatizirano upravno oz. policijsko evidenco. Izbira IBM-ove tehnologije se je pokazala za pomembno dolgoročno strateško odločitev. Pomembna je tudi bila uvedba elektronske izmenjave podatkov med uporabniki in uporabe elektronske pošte v policiji leta 1990. V letu 2005 je pridobila novo aplikacijo in druga orodja, ki povezujejo policijske aplikacije s schengenskim informacijskim sistemom.
Policist med opravljanjem svojega dela v službenem vozilu
Kombi slovenske policije
Škoda Octavia RS - vozilo cestne policije
Policijski avtomobil Seat Ateca
Policijski čoln P66
Upokojeni policijski čoln P 111 v Koprju - Njegova trenutna lokacija je Park vojaške zgodovine Pivka
Upokojeni helikopter AB 212 S5-HPB 1 med letom - Njegova trenutna lokacija je Park vojaške zgodovine Pivka
.jpg)
