Pogovor:Fosfolipidna dvojna plast

»Sloj« je hrvatizem; slovenski izraz je »plast«. Iz zgodovinskih razlogov je »dvosloj« tudi v slovenski literaturi še precej pogost (zato je prav, da imamo preusmeritev), bolj ali manj vsi, ki imamo kaj opraviti z njim, pa zadnja leta (in desetletja) pišemo o plasti. --Peterlin 10:38, 10 jun. 2005 (CEST)

Hm, kdo bi si mislil. Ali morda ni moč najti ogromno besed na ta način, ki so in niso hrvatizmi, saj sta jezika dokaj sorodna. Plast je tudi po SSKJ narečni izraz na Štajerskem in v vzhodnem delu slovenskega jezikovnega področja. Ker sem že pri etimologijah in rokavskih rokodelstvih (Slovene/Slovenian), bom pogledal kaj o tem pišejo s tega pogleda, čeprav ne vem, da bom potem kaj bolj razsvetljen. Upam, da tudi hrast ni hrvatizem, kot sem včeraj bral na en:, da je tudi veliko hrvaških krajevnih imen povezanih s tem drevesom. (nepodpisani: Uporabnik:XJamRastafire).

Slovensko biokemijsko društvo prevaja na svoji strani [1] bilayer kot dvosloj, spodaj pri luminal leaflet of ER pa celo odsvetuje uporabo izraza plast. Tudi kolega, ki je ravno na Inštitutu za biofiziko pisal raziskovalno nalogo (nekaj v zvezi s porami, ki jih napravi nistatin) za Prešernovo nagrado, je uporabljal izraz dvosloj. SP obravnava oba izraza kot enakovredna, vendar ne pove ničesar o pomenu. Medicinski slovar ima iztočnico fosfolipidni dvojni sloj. Po katerem zanesljivem viru bi torej morali namesto sloj pisati plast? --Eleassar ^pogovor 12:59, 7. september 2007 (CEST)

Eh, kaj naj rečem. Slovarji imajo sicer ambicije biti jezikovno normativni, pa jim to ne uspeva vedno najbolje. Začnimo kar s SSKJ. Za »sloj« ponuja dve razlagi: 1) »kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini,« oziroma »kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo«, ter 2) »osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi«. Za »plast« pa ponuja tri razlage, od katerih sta 1 in 2 identični tistim pri sloju, tretja pa je narečni izraz za kopico sena, listja ipd. in je v tem kontekstu nerelevantna. Slovaropisno bi morala biti pojma z enakima razlagama označena kot sopomenki. Pa sta? Ne. Medicinski slovar je še nekoliko manj dosleden. Pozna oba izraza, sloj in plast. Pri sloju (str. 830) ima prepisano prvo razlago is SSKJ, spet brez sinonimov. Za »bimolekularni sloj« (str. 830) ponuja sopomenko »dvosloj«, ki pa je podrejen (str. 211) izrazu »bimolekularni sloj«. Zanimiva pa je razlaga bimolekularnega sloja (str. 830): »plast molekul, sestavljena iz dveh priležnih monomolekularnih slojev«. Skratka, v iztočnici razlage »bimolekularni sloj« je »plast«, ne pa »sloj«. Enako je z razlago »monomolekularnega sloja« (str. 830): »tanka plast molekul z debelino ene molekule«. Obakrat se je torej piscem zdelo, da je »plast«, ne pa »sloj«, tista iztočnica, ki jo dojemajo kot osnovno. Nedoslednosti pa s tem še ni konec: »monomolekularni sloj« (str. 830) sinonimizira z izrazom »monomolekularna plast« in primerja z izrazom »enojna plast«, pri čemer »monomolekularno plast« podreja (str. 675) »monomolekularnemu sloju«, kar je nelogično glede na to, da slednjega razlagajo kot »plast«. Za »enojno plast« (str. 675) ponuja pod 1) razlago »eno molekulo debela plast amfipatičnih molekul na vodni površini«, ki jo sinonimizira z izrazom »monolayer« (tega na strani 555 podreja izrazu »enojna plast«) in primerja z »monomolekularnim slojem«. Po analogiji z »enojno plastjo« in »monolayerjem« bi morda pričakovali še »dvojno plast« in »bilayer«, ki pa ju v slovarju ni. Te razlage so kot živo blato – nič ni trdnega, bolj ko brcaš, globlje si. :) --Peterlin 12:48, 14. september 2007 (CEST)

Hecno, ne? V razlago se nisem poglabljal. Morda imaš prav in je plast res »bolj osnovni« ali »bolj slovenski« izraz, vendar bi bilo to treba šele dokumentirati. Kar sem hotel povedati, je naslednje: SP - kot s strani SAZU priznana knjižnojezikovna norma, kar se tiče besed in besednih zvez - obravnava oba izraza enakovredno, sodeč po ostalih virih (med katerimi si pozabil omeniti še terminologijo SBD) pa se v tej zvezi pogosteje uporablja izraz sloj. Zato mislim, da bi morali v skladu z načelom pogostejšega poimenovanja stran prestaviti na naslov »... sloj«. Seveda pa lahko potem v članku razložimo, da nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo ustrezneje govoriti o plasti, če bo to mogoče potrditi z zanesljivimi objavljenimi viri. Mi pa to ne imponira kot večinsko mnenje. --Eleassar ^pogovor 13:42, 14. september 2007 (CEST)