Pojdi na vsebino

Paul Valéry

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Paul Valéry
RojstvoAmbroise Paul Toussaint Jules Valéry
30. oktober 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][…]
Sète[4][5]
Smrt20. julij 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[6][4][…] (73 let)
Pariz[4][5]
Poklicfilozof, pesnik, novinar, pisatelj, esejist, literarni kritik, univerzitetni učitelj, libretist
Narodnostfrancoska
Državljanstvo Francija[5]
Literarno gibanjelirični pesnik
Podpis

Paul Ambroise Toussaint Jules Valéry [valerí], francoski pesnik, esejist in filozof, * 30. oktober 1871, Sète, † 20. julij 1945, Pariz.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Pravo je študiral v Montpellieru. Leta 1891 se je v Parizu seznanil z Mallarméjem, ki je imel nanj velik vpliv. Po letu 1893 je prišel za stalno v Pariz, služil najprej v vojnem ministrstvu, nato v časopisni agenciji Havas. Potem ko vrsto let ni objavil ničesar, je leta 1917 naenkrat zaslovel. Odslej je veljal za največjega živečega francoskega lirika. Njegovo književno delo obsega pomembne esejistične spise v katerih je raziskoval pojavne oblike duha Različnost (Variété, 1933-1944) in v Mojem Faustu (Mon Faust, 1946) poskušal doseči popolno avtonomijo, ki zavrača sleherno transcedenco.[7] Pesmi je objavil še v knjigah Mala Parka (La Jeune Parque, 1917), Morsko pokopališče (Le Cimetiére Marin, 1920), Čari (Charmes, 1922) in v Spevih (Charmes, 1922).[8]. V slovenščini je v prevodu Boris A. Novaka leta 1992 izšel izbor njegovih pesmi.(COBISS)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. Paul Ambroise Valery
  3. Ambroise Paul Toussaint Valeryministère de la Culture.
  4. 4,0 4,1 4,2 Валери Поль // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. 5,0 5,1 5,2 Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  6. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  7. Veliki splošni leksikon. DZS, Ljubljana 2006.
  8. Kos, Janko. Pregled svetovne književnosti. DZS, Ljubljana 1982

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]