Papež Pashal I.
Sveti Pashal I. | |
---|---|
Škofija | 25. januar 817 (izvoljen) |
Začetek papeževanja | 26. januar 817 (posvečen) |
Konec papeževanja | 11. februar 824 |
Predhodnik | Štefan IV. |
Naslednik | Evgen II. |
Redovi | |
Položaj | 98. papež |
Osebni podatki | |
Rojstvo | cca. 775 Rim |
Smrt | 11. februar 824[1] ali 824[2] Rim |
Pokopan | Cerkev sv. Prakside v Rimu Cerkev sv. Petra v Rimu |
Narodnost | Italijan |
Starši | oče Bonoz (Bonosus) dei Massimi mati Teodora (Theodora) |
Svetništvo | |
God | 11. februar |
Svetnik v | rimskokatoliška Cerkev pravoslavne Cerkve anglikanska skupnost luteranci |
Kanonizacija | predtridentinsko obdobje |
Drugi papeži z imenom Pashal Catholic-hierarchy.org |
Pashal I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 775 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 11. februar 824 Rim ( Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Pontifex, čigar podoba krasi še danes tako značilno zidove rimskih cerkva, je bil v svojem času pomembna osebnost tako po svojem značaju kot po svojih delih. »Liber Pontificalis« omenja, da se je mladi Rimljan sin Bonoza (Bonosus) in Teodore (Theodora) posvetil svetemu študiju v šoli v Lateranski palači in je postal izvedenec ne le v cerkveni glasbi, ampak je še prav posebej preučeval tako staro kot novo zavezo svetega pisma. Zaradi krepostnega življenja je bil posvečen v duhovnika. Med krepostmi smemo posebej poudariti njegovo pobožnost, zmernost, vedrino, zgovornost, gostoljubnost, ljubezen do revežev, zlasti pa še njegovo izredno ljubezen do najbolj potrebnih. Odkupil je mnogo nesrečnikov, ki so jih ugrabili saracenski morski razbojniki in jih vrnil v njihovo domovino. Bil je v dobrih odnosih z mnogimi pobožnimi menihi. Zato ga je Leon III postavil za predstojnika samostana Svetega Štefana Prvomučenca blizu Svetega Petra, kjer je gostoljubno sprejemal številne romarje. Ker je bil tako vsesplošno priljubljen, so ga 25. januarja 817 enoglasno izvolili za papeža brez vladarjeve privolitve.[3]
Dela
[uredi | uredi kodo]Pashal je zbral mnogo relikvij mučencev; obnovil je veliko cerkva in jih na novo okrasil z mozaiki.
»Liber Pontificalis« mu pripisuje tudi več čudežev.[4]
Smrt in češčenje
[uredi | uredi kodo]Pashal je umrl v Rimu 11. februarja 824. Pripadniki frankovske stranke so preprečili, da bi ga pokopali v Baziliki svetega Petra v Vatikanu. Zato je bil pokopan najprej v Baziliki svete Prakside v Rimu, kjer je tudi mozaik z njegovim likom; to cerkev je namreč on na novo pozidal in okrasil z mozaiki, ki jih lahko še danes občudujemo.[5] :
Njegov god je v katoliški Cerkvi 11. februarja; pred koncilsko koledarsko reformo je bil njegov god 14. maja.
Opombe in viri
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Nadaljnje branje
[uredi | uredi kodo]- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
- C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
- John N.D. Kelly (1989). Gran Dizionario Illustrato dei Papi. Casale Monferrato (AL) : Piemme. ISBN 9788838413261.
- Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- [ http://www.newadvent.org/cathen/11514a.htm Catholic Encyclopedia New Advent: Pope Paschal I ]
- NNDB: Pope Paschal I
- Academic and professional books: The Rome of Pope Paschal I
- The original Catholic Encyclopedia: Pope Paschal I, Reigned 817-824
- History of the Popes, The lives of the Popes in the ninth century: Paschal I, A.D. 817-824.
Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
---|---|---|
Predhodnik: Štefan IV. |
Papež 817–824 |
Naslednik: Evgen II. |