PTRS
Videz
PTRS-41 | |
---|---|
Vrsta | protitankovska puška[d] |
Država izvora | Sovjetska zveza |
Zgodovina uporabe | |
V uporabi | 1941 - danes |
Vojne | druga svetovna vojna, vzhodna fronta, korejska vojna, prva čečenska vojna, druga čečenska vojna in vojna v Donbasu |
Zgodovina izdelave | |
Konstruktor | Sergej Simonov[d] |
Leto zasnove | 1938 |
V proizvodnji | 1941 - 45 |
Značilnosti | |
Teža | 20,3 kg |
Dolžina | 2100 mm |
Dolžina cevi | 1219 mm |
Naboj | 14,5x114 |
Način delovanja | odvod smodniških plinov,[1] zaklep z naslonom |
Hitrost na ustju | 1013 m/s |
Učinkoviti domet | 800 m (proti oklepnim vozilom) |
Največji domet | 1500 m |
Način polnjenja | 5-nabojni magazin |
PTRS-41 (rusko: Противотанковое ружьё Симонова (ПТРС) - protitankovska puška Simonova) je sovjetska protitankovska puška, ki je bila razvita med 2. svetovno vojno. Za razliko od PTRD-41 je PTRS delovala polavtomatsko.
Sovjeti so razvili protitankovske puške, ker so na začetku vojne izgubili veliko protitankovskih topov.
14,5 mm protioklepni naboj je imel izhodno hitrost 1013 m/s in je z razdalje 100 metrov lahko prebil 40 mm oklepa.
Mehanizem je zelo povečanemu podoben SKSu oziroma papovki.
Kljub temu, da je preteklo več kot 70 let od vstopa v uporabo, je puška še vedno v uporabi. Uporabljala se je v nemirih v Ukrajini leta 2014.[navedi vir]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Modern Firearms, Simonov PTRS«. Pridobljeno 18. februarja 2012.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- [1]
- Koll, Christian (2009). Soviet Cannon - A Comprehensive Study of Soviet Arms and Ammunition in Calibres 12.7mm to 57mm. Austria: Koll. str. 91. ISBN 978-3-200-01445-9.
- Beevor, Antony (1999). Stalingrad. United Kingdom: Penguin. str. 154. ISBN 978-0-14-103240-5.