Pojdi na vsebino

Radioterapija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Obsevalna terapija)

Radioterapija, obsevalna terapija[1] ali zdravljenje z obsevanjem[2] (pogovorno tudi samo obsevanje) je način zdravljenja, pri katerem uporabljamo ionizirajoče sevanje. Radioterapija v kombinaciji z kirurgijo in sistemskim zdravljenjem (kemoterapija) predstavlja eno izmed temeljnih načinov zdravljena raka.

Radioterapija je veja medicinske stroke, katere je namen zdravljenje malignih (tumorji) in nemalignih bolezni. Uvrščamo jo med lokalne načine zdravljenja, saj je radioterapevtski učinek izključno omejen na mesto absorbcije ionizajočih žarkov. V procesu zdravljenja je potrebno aktivno sodelovanje multidisciplinarnega tima različnih zdravstvenih poklicev, kot so: zdravnik radioterapevt (specialist radioterapije, onkolog), radiološki inženir (operater linearnega pospeševalnika) in medicinski fizik (izdelovalec obsevalnega načrta).

Z radioterapijo pa lahko zdravimo tudi nemaligne procese, kot so akustični nevrom ali schwannom, Gravesovo oftalmopatijo, heterotropne osifikacije kosti.[3]

Teleradioterapija (obsevanje v področju medenice; nastavitev bolnice s pomočjo vakuumske blazine in laserskih črt za določitev področja obsevanja)

Osnovna delitev radioterapije

[uredi | uredi kodo]

V osnovi radioterapijo delimo glede na mesto nahajanja vira ionizirajočega sevanja v razmerju glede na telo obsevanega bolnika na:

Daljinsko obsevanje (teleradioterapija)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Teleradioterapija.

Teleradioterapija ali zunanje perkutano obsevanje je najpogostejša oblika radioterapije. Pri takšnem načinu obsevanja bolniki ležijo fiksirani s posebnimi pripomočki na obsevalni mizi, kjer se obsevajo s pomočjo izvora sevanja, ki se nahaja izven njihovega telesa. V teleradioterapiji se uporabljajo rentgenski žarki (žarki X) visokih energij. S kilovoltnimi rentgenskimi žarki se obsevanjo tumorji, ki se nahajajo na sami koži ali tik pod površino kože. Za globlje ležeče tumorje (prostata, sečni mehur, maternični vrat, dojka, pljuča) pa se uporabljajo megavoltni rentgenski žarki (fotoni), ki so žarki močnejših energij in s posledično zmožnost večjega prodora v tkivo.

Za zaščito zdravih tkiv (koža in organi, kjer ionizirajoče sevanje potuje skozi do tumorja) se uporablja posebno oblikovana obsevalna polja, ter obsevanje z več vpadnimi koti, kar zagotavlja čim boljšo izognitev zdravim tkivom. Vendar je pri obsevanju treba vključiti tudi varnostni rob, kar pomeni dodatno obsevanje (zdravih organov) v okolici tumorja, predvsem zaradi samega nenadzorovanega premikanja tumorja v telesu (dihanje, peristaltika, polnjenost mehurja ...).

Obsevalni aparat (linearni pospeševalnik) za obsevanje in sistemom IGRT (OBI - On Board Imager)

Bližinsko obsevanje (brahiradioterapija)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Brahiterapija.

Brahiterapija, poznana tudi kot notranje obsevanje in radioterapija z zaprtimi viri sevanja, je oblika radioterapije, pri kateri vir sevanja vstavimo v notranjost telesa. Brahiterapijo najpogosteje uporabljamo kot učinkovito zdravljenje raka materničnega vratu,[4] prostate,[5] dojke[6] ter kožnega raka,[7] primerna pa je tudi za zdravljenje raka številnih drugih organov.[8] Brahiterapijo lahko uporabljamo samostojno ali v kombinaciji z drugimi vrstami zdravljenja, na primer s kirurgijo, z zunanjim obsevanjem (teleradioterapija) in kemoterapijo.

Za razliko od TRT, pri kateri tumor obsevamo z virom visokoenergijskih rentgenskih žarkov, ki je zunaj telesa, pri brahiterapiji vir sevanja namestimo neposredno v tumor ali njegovo bližino.[8][9] Glavna značilnost brahiterapije je, da sevanje vpliva na zelo omejeno območje v bližini vstavljenih virov sevanja. Izpostavljenost zdravih tkiv, ki so od virov sevanja oddaljeni, pa je majhna. Pomembna lastnost brahiterapije je tudi, da ob premikanju bolnika ali tumorja viri sevanja ohranijo svoj pravilni položaj glede na tumor. Te značilnosti dajejo brahiterapiji prednost pred TRT – omogoča namreč zdravljenje tumorja z visokimi dozami sevanja, hkrati pa zmanjša verjetnost nezaželene poškodbe zdravih tkiv.[8][9]

Zdravljenje z brahiterapijo je mogoče opraviti v krajšem času kot z drugimi tehnikami obsevanja. To zmanjšuje možnost delitve in rasti preživelih rakavih celic v intervalih med posameznimi odmerki sevanja.[9] Poleg tega je potrebnih manj obiskov bolnišnice kot pri TRT, zdravljenje pa v nekaterih primerih lahko izvedemo ambulantno, torej brez sprejema v bolnišnico. Brahiterapija je zato za številne bolnike dostopnejša in priročnejša.[10][11] Naštete lastnosti brahiterapije zagotavljajo, da jo večina bolnikov zelo dobro prenaša.

Brahiterapija zagotavlja učinkovito zdravljenje številnih vrst raka. Objavljeni rezultati dokazujejo, da je verjetnost ozdravitve po brahiterapiji v pravilno izbranih primerih primerljiva s kirurškim zdravljenjem in TRT, pri uporabi v kombinaciji s tema načinoma zdravljenja pa lahko celo višja.[12][13][14][15][16][17][18][19] Poleg tega brahiterapija, če je izvedena s pravilno tehniko, zmanjšuje tveganje za pojav hudih neželenih stranskih učinkov zdravljenja.[20][21]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536050/radioterapija?query=radioterapija&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 5. 2020.
  2. ↑ Oblak I., Anderluh F. Radioterapija v Sloveniji. ONKOLOGIJA, junij 2017; leto XXI, št. 1: 6–13.
  3. ↑ »What is radiotherapy?«. Cancer Research United Kingdom. 8. november 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2014. Pridobljeno 8. novembra 2014.
  4. ↑ Gerbaulet A; in sod. (2005). »Cervix carcinoma«. V Gerbaulet A; Pötter R; Mazeron J; Limbergen EV (ur.). The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO.
  5. ↑ Ash D; in sod. (2005). »Prostate cancer«. V Gerbaulet A; Pötter R; Mazeron J; Limbergen EV (ur.). The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO.
  6. ↑ Van Limbergen E; in sod. (2005). »Breast cancer«. V Gerbaulet A; Pötter R; Mazeron J; Limbergen EV (ur.). The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO.
  7. ↑ Van Limbergen E; in sod. (2005). »Skin cancer«. V Gerbaulet A; Pötter R; Mazeron J; Limbergen EV (ur.). The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Gerbaulet A; in sod. (2005). »General aspects«. V Gerbaulet A; Pötter R; Mazeron J; Limbergen EV (ur.). The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Stewart AJ; in sod. (2007). »Radiobiological concepts for brachytherapy«. V Devlin P (ur.). Brachytherapy. Applications and Techniques. Philadelphia: LWW.
  10. ↑ BMJ Group (Junij 2009). »Prostate cancer: internal radiotherapy (brachytherapy)«. Guardian.co.uk. Pridobljeno 25. septembra 2009.
  11. ↑ Kelley JR; in sod. (2007). »Breast brachytherapy«. V Devlin P (ur.). Brachytherapy. Applications and Techniques. Philadelphia: LWW.
  12. ↑ Viswanathan AN; in sod. (2007). »Gynecologic brachytherapy«. V Devlin P (ur.). Brachytherapy. Applications and Techniques. Philadelphia: LWW.
  13. ↑ Pickles, T.; Keyes, M.; Morris, W. J. (2009). »Brachytherapy or Conformal External Radiotherapy for Prostate Cancer: A Single-Institution Matched-Pair Analysis«. International Journal of Radiation OncologyBiologyPhysics. 76 (1): 43–49. doi:10.1016/j.ijrobp.2009.01.081. PMID 19570619. uredi
  14. ↑ Haie-meder, C.; Chargari, C.; Rey, A.; Dumas, I.; Morice, P.; Magné, N. (2009). »DVH parameters and outcome for patients with early-stage cervical cancer treated with preoperative MRI-based low dose rate brachytherapy followed by surgery«. Radiotherapy and Oncology. 93 (2): 316–321. doi:10.1016/j.radonc.2009.05.004. PMID 19586673. uredi
  15. ↑ Battermann, J.; Boon, T.; Moerland, M. (2004). »Results of permanent prostate brachytherapy, 13 years of experience at a single institution«. Radiotherapy and Oncology. 71 (1): 23–28. doi:10.1016/j.radonc.2004.01.020. PMID 15066292. uredi
  16. ↑ Galalae, R.; Martinez, A.; Mate, T.; Mitchell, C.; Edmundson, G.; Nuernberg, N.; Eulau, S.; Gustafson, G.; Gribble, M.; Kovács, G. (2004). »Long-term outcome by risk factors using conformal high-dose-rate brachytherapy (HDR-BT) boost with or without neoadjuvant androgen suppression for localized prostate cancer«. International Journal of Radiation OncologyBiologyPhysics. 58 (4): 1048–1055. doi:10.1016/j.ijrobp.2003.08.003. PMID 15001244. uredi
  17. ↑ Hoskin, P. J.; Motohashi, K.; Bownes, P.; Bryant, L.; Ostler, P. (2007). »High dose rate brachytherapy in combination with external beam radiotherapy in the radical treatment of prostate cancer: initial results of a randomised phase three trial«. Radiotherapy and Oncology. 84 (2): 114–120. doi:10.1016/j.radonc.2007.04.011. PMID 17531335. uredi
  18. ↑ Pieters, B. R.; De Back, D. Z.; Koning, C. C. E.; Zwinderman, A. H. (2009). »Comparison of three radiotherapy modalities on biochemical control and overall survival for the treatment of prostate cancer: A systematic review«. Radiotherapy and Oncology. 93 (2): 168–173. doi:10.1016/j.radonc.2009.08.033. PMID 19748692. uredi
  19. ↑ Nelson, J. C.; Beitsch, P. D.; Vicini, F. A.; Quiet, C. A.; Garcia, D.; Snider, H. C.; Gittleman, M. A.; Zannis, V. J.; Whitworth, P. W.; Fine, R. E.; Keleher, A. J.; Kuerer, H. M. (2009). »Four-year clinical update from the American Society of Breast Surgeons MammoSite brachytherapy trial«. The American Journal of Surgery. 198 (1): 83–91. doi:10.1016/j.amjsurg.2008.09.016. PMID 19268900. uredi
  20. ↑ Ferrer, M.; Suárez, J.; Guedea, F.; Fernández, P.; MacÍas, V.; Mariño, A.; Hervas, A.; Herruzo, I.; Ortiz, M.; Villavicencio, H.; Craven-Bratle, J.; Garin, O.; Aguiló, F.; Multicentric Spanish Group of Clinically Localized Prostate Cancer (2008). »Health-Related Quality of Life 2 Years After Treatment with Radical Prostatectomy, Prostate Brachytherapy, or External Beam Radiotherapy in Patients with Clinically Localized Prostate Cancer«. International Journal of Radiation OncologyBiologyPhysics. 72 (2): 421–432. doi:10.1016/j.ijrobp.2007.12.024. PMID 18325680. uredi
  21. ↑ Frank, S.; Pisters, L.; Davis, J.; Lee, A.; Bassett, R.; Kuban, D. (2007). »An Assessment of Quality of Life Following Radical Prostatectomy, High Dose External Beam Radiation Therapy and Brachytherapy Iodine Implantation as Monotherapies for Localized Prostate Cancer«. The Journal of Urology. 177 (6): 2151–2156. doi:10.1016/j.juro.2007.01.134. PMID 17509305. uredi

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Radioterapija&oldid=6271278«