Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil. Obseg je torej neke vrste posplošitev množice realnih števil.
Definicija
[uredi | uredi kodo]Obseg je množica O skupaj z dvema računskima operacijama, ki ju zaradi preprostosti imenujemo seštevanje in množenje in ju označujemo z znakoma (plus) in · (krat). Za računski operaciji in · morajo veljati spodaj navedene lastnosti. Odštevanje definiramo kot prištevanje nasprotne vrednosti a − b = a (−b), deljenje pa kot množenje z obratno vrednostjo: a : b = a · b−1. Za ti dve operaciji ne zahtevamo dodatnih lastnosti.
Tako opremljeno množico označimo kot (O, , ·)
Kratka definicija
[uredi | uredi kodo]Obseg je množica (O, , ·) v kateri velja:
- (O, , ·) je kolobar
- obstaja nevtralni element za množenje, ki ga označimo 1 (enota), in je različen od nevtralnega elementa za seštevanje (0):
- 1 · a = a · 1 = a
- za vsak od 0 različen element a obstaja inverzni element a−1, tako da velja:
- a · a−1 = a−1 · a = 1
Daljša definicija
[uredi | uredi kodo]Obseg je množica (O, , ·) v kateri velja (za poljubne elemente a, b, c):
- komutativnost za seštevanje: a b = b a
- asociativnost za seštevanje: a (b c) = (a b) c
- obstaja nevtralni element za seštevanje (označimo ga z oznako 0): a 0 = 0 a = a
- poljubni element a ima nasprotni element −a, tako da velja: a (−a) = (−a) a = 0
- asociativnost za množenje: a · (b · c) = (a · b) · c
- distributivnost (z leve in z desne strani), ki povezuje seštevanje in množenje:
- a · (b c) = (a · b) (a · c)
- (a b) · c = (a · c) (b · c)
- obstaja nevtralni element za množenje, ki ga označimo 1 (enota), in je različen od nevtralnega elementa za seštevanje (0):
- 1 · a = a · 1 = a
- za vsak od 0 različen element a obstaja inverzni element a−1, tako da velja:
- a · a−1 = a−1 · a = 1
Vrste obsegov
[uredi | uredi kodo]Med zgoraj napisanimi zahtevami ni komutativnosti za množenje. Če v nekem obsegu velja tudi komutativnost množenja (a · b = b · a), potem je to komutativni obseg. Nekateri avtorji za komutativni obseg uporabljajo ime polje, a to poimenovanje v slovenščini ni splošno razširjeno.
Zgledi
[uredi | uredi kodo]Množica racionalnih števil z operacijama seštevanja in množenja (Q, , ·) je komutativni obseg. Isto velja za množico realnih števil, pa tudi za množico kompleksnih števil.
Tudi množica racionalnih funkcij z operacijama seštevanja in množenja je komutativni obseg.