Nodul
Nodul je majhna kroglasta tvorba, ki se razvije na rastlinskih koreninah ali steblih. V nodulih živijo bakterije, ki iz zraka vežejo dušik. Bakterije so v simbiozi s svojimi gostiteljskimi rastlinami; oskrbujejo jih z dušičnimi hranili in v zameno od njih prejemajo sladkorje.
Koreninski noduli
[uredi | uredi kodo]Različne vrste dušičnih bakterij razvijejo simbiozo z različnimi rastlinami.
Rastline iz družine metuljnic (fižol, grah, bob, leča, detelja, robinija ...) živijo v simbiozi z bakterijami iz rodu Rhizobium. Te se naselijo v koreninskih nodulih ali koreninskih gomoljčkih. Dušika, ki je bistvenega pomena za prehrano rastlin, je v zraku sicer okoli 80 %, a je za rastline v tej obliki neuporaben. Rizobijske bakterije pa so zmožne dušik vezati v spojine (amonijak[1]), ki jih lahko rastline porabijo za rast.[2] Posebne bakterije, nitrifikatorji, zatem amonijak pretvarjajo v nitrite in nitrate, ki jih rastline asimilirajo ali pa jih denitrifikatorji spremenijo nazaj v atmosferski dvoatomarni dušik.[3][4]
Jelše prav tako živijo v bakterijski simbiozi, in sicer z bakterijami iz rodu Frankia, ki fiksirajo zračni dušik. Jelše so razvile tudi mikorizo, koreninsko simbiozo z glivami, preko katerih se fiksirani dušik po podgobju prenaša do drugih gozdnih rastlin.[5]
Stebelni noduli
[uredi | uredi kodo]Bakterije iz rodu Azorhizobium naselijo stebelne nodule rastlin iz rodov Aeschynomene, Neptunia in Sesbania (vse iz družine metuljnic) in vežejo zračni dušik.[6]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »NMSU: Nitrogen Fixation By Legumes«. aces.nmsu.edu. Pridobljeno 25. junija 2021.
- ↑ Gordon Uno, Richard Storey in Randy Moore, Principles of Botany (Boston, 2001), str. 167.
- ↑ »Nitrogen Cycle | BioNinja«. ib.bioninja.com.au. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2022. Pridobljeno 25. junija 2021.
- ↑ »The Nitrogen Cycle: Processes, Players, and Human Impact | Learn Science at Scitable«. www.nature.com. Pridobljeno 25. junija 2021.
- ↑ Hojka Kraigher, Robert Brus in Franc Batič, Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov: Črna, siva in zelena jelša (Alnus glutinosa, Alnus incana, Alnus viridis), Slovenija, Zveza gozdarskih društev Slovenije in Silva Slovenica (Ljubljana, 2011), http://www.euforgen.org/fileadmin/templates/euforgen.org/upload/Countries/Slovenia/Technical_guidelines/Alnus_glutinosa_SVN.pdf, pridobljeno 24. 6. 2021.
- ↑ Geslo: stebelni nodul, v: Botanični terminološki slovar, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni#v, pridobljeno 24. 6. 2021.