Nikolaj Ottovič Essen
Nikolaj Ottovič Essen | |
|---|---|
 | |
| Ime v maternem jeziku | Никола́й О́ттович Э́ссен |
| Rojstvo | 11. december 1860 ali 1860[1] Sankt Peterburg |
| Smrt | 7. maj 1915 ali 1915[1] Talin |
| Pripadnost |  Ruski imperij |
| Rod/ |  Ruska imperialna mornarica |
| Čin | Admiral |
| Oboroženi konflikti | Bitka pri Navarinu Krimska vojna |
| Priznanja | Red svetega Jurija Red svete Ane |
Nikolaj Ottovič Essen (rusko Никола́й О́ттович Э́ссен), ruski mornariški častnik, * 23. december 1860, Sankt Peterburg, † 20. maj 1915, Reval, Ruski imperij.
Velja za enega najpomembnejših admiralov Ruske imperialne mornarice med prvo svetovno vojno.[2]
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Izhaja iz plemiške rodbine baltskih Nemcev Essen. Njegovi predniki so več kot dve stoletji služili v Ruski imperialni mornarici in sedem jih je prejelo red svetega Jurija, najvišje vojaško odlikovanje Ruskega imperija. Prejel je domačo izobrazbo in tekoče govoril angleško, francosko, rusko ter materni nemški jezik.[3]
Služil je v Tihooceanski floti (1892–1896) in sredozemski eskadri (1897–1902). Poveljeval je minolovcu, topnjači in parniku. Nato se je vrnil na Tihooceansko floto, kjer je poveljeval križarki Novik z matičnim pristaniščem v Vladivostoku.[4] Na začetku rusko-japonske vojne je admiral Stepan Osipovič Makarov Essnu zaupal poveljevanje bojne ladje Sevastopol v Port Arthurju.
Sodeloval je v bitki v Rumenem morju in obrambi Port Arthurja. Ko je izvedel za padec trdnjave Port Arthur, je bojno ladjo Sevastopol potopil v globokem morju in to je bila edina bojna ladja, ki je Japonska vojna mornarica po vojni ni mogla dvigniti. Za svoja dejanja je bil odlikovan z redom svetega Jurija 3. stopnje in bil povišan v kapitana.[4] Na koncu vojne je postal kapitan oklepne križarke Rjurik. Leta 1908 je postal kontraadmiral, leta 1909 pa prvi poveljnik Baltske flote. Leta 1913 je postal admiral.
Priznan je kot en najbolj sposobnih ruskih admiralov v prvi svetovni vojni. V prvem letu vojne je energično vodil Baltsko floto, ki je bila sestavljena iz štirih bojnih ladij, petih križark, štirih lahkih križark, 62 torpednih čolnov in 12 podmornic. Maja 1915 se je okužil s pljučnico in nepričakovano umrl. Njegov sin Antonij je umrl v boju kot poveljnik podmornice AG-14 24. oktobra 1917,[5] njegovi hčerki pa sta se poročili s pomorskimi častniki. Po njem je bila poimenovana fregata Admiral Essen ruske Črnomorske flote.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
- ↑ Kosiarz, ch.1-3
- ↑ »Essen, Nikolai Ottovich«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2022. Pridobljeno 2. novembra 2022.
- ↑ 4,0 4,1 Kowner, pp. 113–114.
- ↑ »Essen, Anthony Nikolayevich«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2022. Pridobljeno 2. novembra 2022.
- ↑ »На заводе «Янтарь» началось строительство корабля для ВМФ России (фото)« [Construction of a ship for the Russian Navy has begun at the Yantar shipyard (photo)]. Kaliningrad.ru (v ruščini). 8. julij 2011. Pridobljeno 5. novembra 2016.
| Vojaški položaji | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: nihče, funkcija ustanovljena |
Vrhovni poveljnik Baltske flote 1909–1915 |
Naslednik: Vasilij Aleksandrovič Kanin |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
- Rojeni leta 1860
- Umrli leta 1915
- Admirali Ruske imperialne mornarice
- Nosilci reda svetega Jurija
- Nosilci reda svetega Vladimirja
- Nosilci reda svetega Stanislava
- Nosilci reda belega orla (Rusija)
- Nosilci reda svete Ane
- Nosilci reda meča
- Nosilci legije časti
- Nosilci reda princa Danila I.
- Veterani rusko-japonske vojne
- Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo
- Umrli za pljučnico