Natrijev hidrogenkarbonat

Natrijev hidrogenkarbonat

Model kroglic in paličic natrijevega hidrogenkarbonata Model kroglic in paličic hidrogenkarbonatnega aniona
Imena
IUPAC ime Natrijev hidrogenkarbonat
Druga imena soda bikarbona, natrijev bikarbonat
Identifikatorji
Številka CAS	144-55-8
3D model (JSmol)	Interaktivna slika
Beilstein	4153970
ChEBI	CHEBI:32139
ChEMBL	ChEMBL1353
ChemSpider	8609
DrugBank	DB01390
ECHA InfoCard	100.005.122
EC število	205-633-8
Število E	E500(ii) (sredstva za uravnavanje Ph, ...)
KEGG	C12603
MeSH	Sodium bicarbonate
PubChem CID	516892
RTECS število	VZ0950000
UNII	8MDF5V39QO
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID9021269
InChI InChI=1S/CH2O3.Na/c2-1(3)4;/h(H2,2,3,4);/q; 1/p-1 Key: UIIMBOGNXHQVGW-UHFFFAOYSA-M InChI=1/CH2O3.Na/c2-1(3)4;/h(H2,2,3,4);/q; 1/p-1 Key: UIIMBOGNXHQVGW-REWHXWOFAQ
SMILES [Na ].OC([O-])=O
Lastnosti
Kemijska formula	NaHCO 3
Molska masa	84,007 g mol−1
Videz	beli kristali
Vonj	brez vonja
Gostota	2,20 g cm−3
Tališče	50 °C (122 °F; 323 K)
Topnost v vodi	9 g/100 mL 69 g/L (0 °C) 96 g/L (20 °C) 165 g/L (60 °C) 236 g/L (100 °C)
Topnost	aceton: 0,02 %wt, metanol: 2,13 %wt pri 22 °C. netopen v etanolu
log P	-0.82
Kislost (pKa)	10,329 6,351 (ogljikova kislina)
Lomni količnik (nD)	1,3344
Farmakologija
Aplikacija zdravila	intravensko, peroralno
Termokemija
Standardna molarna entropija So298	102 J·mol−1·K−1
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298)	−948 kJ·mol−1
Nevarnosti
Glavne nevarnosti	Povzroča hudo draženje oči.
NFPA 704 (diamant ognja)	0 1 0
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
LD50 (srednji odmerek)	4,22 g kg−1
Sorodne snovi
Drugi anioni	natrijev karbonat
Drugi kationi	amonijev hidrogenkarbonat kalijev hidrogenkarbonat
Sorodne snovi	natrijev hidrogensulfat natrijev hidrogenfosfat
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Natrijev hidrogenkarbonat, tudi ali natrijev bikarbonat, soda bikarbona ali bikarbona, je sol, tvorjena iz natrija in hidrogenkarbonata. Ker nastane v reakciji nevtralizacije iz natrijevega hidroksida, ki je močna baza, in šibke ogljikove kisline, izkazuje bazičen pH (okoli 9) in zato reagira s kislinami (reakcija kislin s karbonati) zelo burno, pri tem pa nastanejo sol (natrij nekovina), ogljikov dioksid (CO₂) in voda (H₂O). Reakcija kislin z natrijevim hidrogenkarbonatom lahko poteče v vodni raztopini in pa v trdnem agregatnem stanju.

Sol je ena redkih hidrogenkarbonatov, ki so topni v vodi, sicer pa je njena topnost precej majhna.

Pri segrevanju razpade na natrijev karbonat (Na₂CO₃), vodo (H₂O) in ogljikov(IV) oksid (CO_).

2NaHCO₃ → Na₂CO₃ CO₂ H₂O

Sproščeni plin je "kriv" za vzhajanje testa in rahlost peciv.

Je glavna sestavina pecilnega praška.

Uporaba

Kot zdravilo

Natrijev hidrogenkarbonat se uporablja kot antacid (nevtralizira želodčno kislino) ter kot sredstvo proti presnovni acidozi.

Za nevtraliziranje želodčne kisline se uporablja natrijev hidrogenkarbonat peroralno (z zaužitjem). V želodcu nevtralizira kislino in s tem oblaži zgago, dispepsijo in slabost zaradi prekomerne kislosti želodčnega soka. Primeren je za kratkotrajno lajšanje težav.

Pri presnovni acidozi se uporablja parenteralno. Delovanje izhaja iz njegove fiziološke vloge v puferskem sistemu HCO3ˉ/CO₂. V telo vnesen natrijev hidrogenkarbonat hitro absorbira vodikove ione iz zunajceličnega prostora in tako povzroči zvišanje pH v organizmu in tudi seč se naalkali. Pri reakciji med hidrogenkabonatnim anionom in vodikovim kationom nastane ogljikov dioksid, ki se izloči z dihanjem. Zaradi naalkaljenja seča se lahko natrijev hidrogenkarbonat daje tudi pri zastrupitvi s šibkimi organskimi kislinami (npr. barbiturati ali acetilsalicilno kislino), za izboljšanje topnosti zdravilnih učinkovin, ki so težko topne v nevtralnih ali kislih medijih (npr. metotreksat, sulfonamidi) in za naalkaljenje urina v primeru hemolize.