Pojdi na vsebino

Narcisa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narcisa je lahko tudi žensko osebno ime.
Narcisa
Fosilni razpon: 24–0 Ma
pozni oligocen – recentno

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Asparagales (beluševci)
Družina: Amaryllidaceae (narcisovke)
Rod: Narcissus
L.
Podrodovi, vrste, podvrste

Glej besedilo.

Narcisa (znanstveno ime Narcissus) je rod čebulnic, ki domuje v Evropi, Severni Afriki in v Aziji in dosega višino med 20 in 45 cm. Večina vrst narcis cveti spomladi, nekatere pa tudi v jeseni. V Sloveniji so najbolj znana divja rastišča narcis ali kovačnic z belimi cvetovi na Golici.

Opis rodu

[uredi | uredi kodo]

Listi cvetnega odevala so beli ali rumeni. Vse vrste rodu imajo v cvetovih privenček, ki je ponekod izredno velik. Plodovi so suhi in usnjati.

Izvor imena

[uredi | uredi kodo]

Beseda izvira iz grške nárkissos v enakem pomenu, ki je domnevno tvorjena iz nárke v pomenu "odrevenelost, omotica". Čebulica narcise namreč vsebuje snovi, ki povzročajo omotico. Po tej rastlini je poimenovan Narcis iz starogrške mitologije. Lepi Narcis se je zaljubil v svojo podobo, ki jo je ugledal na vodni gladini in se vrgel vanjo. Bogovi so ga spremenili v cvetico, ki svoj cvet sklanja, kakor je Narcis sklanjal svojo glavo nad svojim odsevom na vodni gladini. Cvetica ima bledo Narcisovo polt in v sredini rumeno srce v ognjeno rdečem krogu. To rastlino starih Grkov je Linne imenoval Narcissus poeticus.

Vrste

[uredi | uredi kodo]

Gospodarska panoga

[uredi | uredi kodo]

V zadnjih 400 letih je bilo vzgojenih na tisoče varietet narcis, kar je preraslo v pomembno gospodarsko panogo. Še posebej je pomembna na Nizozemskem, od koder po vsem svetu ivozijo velike količine narcis.[2] Poleg križancev poznamo veliko naravnih vrst, ki imajo okrasno vrednost, še posebej kot rastline za skalnjake.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 232273664. ISBN 978-961-251-026-8.
  2. Barrett, Spencer Charles Hilton (1995). Cvetnice, kritosemenke sveta. DZS, Ljubljana. COBISS 53970688. ISBN 86-341-1439-2.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]