Nadškofija Zagreb
| Nadškofija Zagreb Archidioecesis Zagrebiensis Zagrebačka nadbiskupija | |
|---|---|
.jpg) Zagrebška katedrala | |
| Področje | |
| Država |  Hrvaška |
| Metropolija | Metropolija Zagreb |
| Sufragani | Škofija Bjelovar-Križevci Škofija Varaždin Škofija Sisak Eparhija Križevci (grkokatoliška) |
| Statistika | |
| Površina | 4.246 km2 |
| Prebivalcev - Skupno - Katoličani | (2017) 1.211.298 1.002.923 (82,8%) |
| Župnije | 205 |
| Splošno | |
| Verska skupnost | rimskokatoliška |
| Obred | rimski obred |
| Ustanovitev | 1094 |
| Stolnica | Zagrebška katedrala |
| Zavetnik | blaženi Alojz Stepinac |
| Vodstvo | |
| Papež | Frančišek |
| Nadškof Hrvaški primas | Dražen Kutleša |
| Pomožni škof | Ivan Šaško Mijo Gorski |
| Uradna stran | |
| https://zg-nadbiskupija.hr/ | |
| Catholic-hierarchy.org | |
Nadškofija Zagreb (hrvaško Zagrebačka nadbiskupija, latinsko Archidioecesis Zagrebiensis) je rimoskokatoliška nadškofija in metropolija s sedežem v Zagrebu.
Zagrebški nadškofje, pogosto tudi kardinali, imajo tudi naslov hrvaškega primasa. Sedanji zagrebški nadškof in metropolit je Dražen Kutleša.[1] Območje zagrebške nadškofije obsega severozahodni del celinske Hrvaške.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Škofijo s sedežem v Zagrebu je ustanovil madžarski kralj sveti Ladislav I. leta 1094,[2], šele 11. novembra 1852 pa je bila s pristankom cesarja Franca Jožefa povišana v nadškofijo.
Zagrebški obred
[uredi | uredi kodo]Zagrebški obred je bil oblika bogoslužja, ki se je ustalil v nekdanji zagrebški škofiji in je bil v rabi vse do 1794, ko so ga nadomestili z rimskim obredom. Ko je Tridentinski koncil v 16. stoletju vpeljal enotno rimsko liturgijo za vso cerkev, se ta ukrep ni nanašal na zagrebški obred, ker je bil tedaj starejši od 200 let, kakršen je bil pogoj za uveljavitev izjeme. Raba zagrebškega obreda je vseeno usihala, zaradi pomanjkanja tovrstnih liturgičnih knjig v 17. stoletju. Leta 1794 ga je ukinil škof Maksimilijan Vrhovac na pobudo cesarja Jožefa II.[2] Pomembne rokopisne in tiskane kodekse zagrebškega obreda danes hranijo v Hrvaški narodni knjižnici.
Novejša zgodovina
[uredi | uredi kodo]15. aprila 2023 je papež Frančišek sprejel odpoved nadškofa (in kardinala) Josipa Bozanića pastoralnemu vodstvu Zagrebške nadškofije in na njegovo mesto imenoval msgr. Dražena Kutlešo, ki je bil že 14. februarja tega leta imenovan za nadškofa-koadjutorja, z njegovo umestitvijo za nadškofa in metropolita pa se je proces prehoda vodstva nadškofije v nove roke zaključil.
Zagrebški škofje in nadškofje
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Dražen Kutleša je novi zagrebški nadškof«. vaticannews.va. Pridobljeno 22. aprila 2023.
- ↑ 2,0 2,1 Rebič, Bajt 2007, str. 1356.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Zg-nadbiskupija.hr, uradna stran
