Pojdi na vsebino

Mario Draghi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mario Draghi
Portret
30. ministrski predsednik
Italijanske republike
Na položaju
13. februar 2021 – 22. oktober 2022
PredsednikSergio Mattarella
PredhodnikGiuseppe Conte
NaslednikGiorgia Meloni
3. Predsednik Evropske centralne banke
Na položaju
1. november 2011 – 31. oktober 2019
PodpredsednikVítor Constâncio
Luis de Guindos
PredhodnikJean-Claude Trichet
NaslednikChristine Lagarde
Predsednik Odbora za finančno stabilnost
Na položaju
2. april 2006 – 4. november 2011
Predhodniknihče
NaslednikMark Carney
Guverner Banke Italije
Na položaju
16. januar 2006 – 31. oktober 2011
PredhodnikAntonio Fazio
NaslednikIgnazio Visco
Generalni direktor zaklada
Na položaju
12. april 1991 – 23. november 2001
PredhodnikMario Sarcinelli
NaslednikDomenico Siniscalco
Predsednik Foruma za finančno stabilnost
Na položaju
2. april 2006 – 2. april 2009
PredhodnikRoger W. Ferguson mlajši
Nasledniknihče
Osebni podatki
Rojstvo3. september 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2][…] (77 let)
Rim
Politična strankaneodvisen
Zakonci
Serena Cappello
​
(por. 1973)​
Otroci2
BivališčePalača Chigi
Città della Pieve, Umbrija
IzobrazbaRimska univerza La Sapienza
Tehnološki inštitut Massachusettsa (PhD)
Poklicekonomist, bankir, univerzitetni učitelj, politik
Podpis
Spletna stranOfficial website

Mario Draghi, italijanski ekonomist in politik; * 3. september 1947, Rim.

Draghi, italijanski ekonomist, je nekdanji guverner Banke Italije in predsednik Evropske centralne banke. Med 3. februarjem 2021 in 22. oktobrom 2022 je bil ministrski predsednik Italijanske republike. Na mesto je bil imenovan kot mandatar vlade narodne enotnosti.

Otroštvo in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Mario Draghi se je 3. septembra 1947 rodil v Rimu, v družini višjega sloja; njegov oče Carlo, ki se je rodil v Padovi, se je leta 1922 pridružil italijanski banki, kasneje pa je delal pri Inštitutu za industrijsko obnovo (IRI) in pri Banca Nazionale del Lavoro. Marieva mati Gilda Mancini, ki se je rodila v Monteverdeju v Kampaniji blizu Avellina, je bila farmacevtka. Mario je najstarejši izmed treh otrok; njegova sorojenca sta še umetnostna zgodovinarka Andreina in podjetnik Marcello.[4] Ko je bil star 15 let, sta starša umrla v nekaj mesecih.[5]

Draghi je študiral na inštitutu Massimiliano Massimo, jezuitski šoli v Rimu, kjer je bil sošolec nekdanjega predsednika Ferrarija Luce Cordera di Montezemola in televizijskega voditelja Giancarla Magallija.[6][7][8] Leta 1970 je z odliko diplomiral iz ekonomije na rimski univerzi Sapienza, pod mentorstvom kejnzijskega ekonomista Federica Caffèja; diplomska naloga je imela naslov "Gospodarska integracija in spreminjanje deviznih tečajev".[9] Draghi je bil v disertaciji še posebej kritičen do pripomb luksemburškega premierja Pierra Wernerja, da je evropska monetarna unija "prezgodnja".[10] Draghi je leta 1976 doktoriral iz ekonomije na Massachusetts Institute of Technology, tokrat z disertacijo z naslovom "Eseji o ekonomski teoriji in aplikacijah" pod mentorstvom Franca Modiglianija in Roberta Solowa.[11]

Poklicna kariera

[uredi | uredi kodo]

Po dolgi karieri akademskega ekonomista v Italiji je Draghi v osemdesetih letih pričel delati za Svetovno banko v Washingtonu, leta 1991 pa se je vrnil v Rim, kjer je prevzel položaj generalnega direktorja italijanske zakladnice. Po desetletju je to vlogo zapustil, da bi se pridružil Goldman Sachs, kjer je ostal do leta 2006, ko je bil imenovan na mesto guvernerja Banke Italije. Njegov guvernerski mandat je sovpadal z veliko recesijo 2008; vsled tega je bil izbran za prvi predsednik odbora za finančno stabilnost, globalni oblikovalec standardov, ki je nadomestil Forum o finančni stabilnosti in je bil odgovoren G20.

Predsednik Evropske centralne banke

[uredi | uredi kodo]

Obe vlogi je zapustil po tem, ko ga je Evropski svet leta 2011 imenoval za predsednika Evropske centralne banke. Instituciji je predsedoval v celotni krizi evroobmočja, po vsej Evropi pa je zaslovel z izjavo, da bo pripravljen narediti "vse, kar je potrebno", da prepreči propad valute evro.[12] Leta 2014 je bil Draghi pri reviji Forbes uvrščen na osmo mesto najmočnejših osebnosti na svetu. Leta 2015 ga je revija Fortune uvrstila med "druge največje voditelje na svetu".[13] Maja 2019 ga je Paul Krugman opisal kot nedvomno "največjega centralnega bančnika sodobnega časa."[14]

Draghi z italijanskim predsednikom Mattarello ob prevzemu premierskega položaja.

Ministrski predsednik Italije

[uredi | uredi kodo]

3. februarja 2021 je sredi pandemije COVID-19 italijanski predsednik Sergio Mattarella Draghija povabil na sestavo nove vlade po odstopu Giuseppeja Conteja.[15][16] Po uspešnih pogajanjih s strankami, vključno z Ligo, Gibanjem petih zvezd in Demokratično stranko, je Draghi 13. februarja prisegel kot predsednik vlade.[17]

13. julija 2022 je Giuseppe Conte, vodja Gibanja petih zvezd (M5S) in nekdanji premier, po mesecih napetosti glede gospodarske politike, ki jo izvaja vlada, in vojaškega odziva na vojno v Ukrajini preklical podporo vlade o tako imenovanem decreto aiuti (angleško: odlok o pomoči), ki se nanaša na gospodarsko spodbudo v nasprotju s sedanjo gospodarsko in energetsko krizo, ki odpira politično krizo znotraj večine.[18] Naslednji dan je senat odobril odlok s 172 glasovi, vendar se je M5S vzdržala in zapustila dvorano senata.[19] Po nekaj urah, po srečanju s predsednikom Mattarello, je Draghi uradno objavil svoj odstop s položaja premierja[20] in izjavil, da »pakt zaupanja, na katerem temelji delovanje vlade, ni uspel.«[21] Mattarella je odstop zavrnil in Draghija povabil, naj parlamentu naslednji teden pojasni politično situacijo.[22]

20. julija je imel Draghi govor pred senatom, v katerem je ostro obsodil stališča, ki sta jih Gibanje petih zvezd (M5S) in Lega zagovarjali zadnjih mesecih vlade.[23] Zvečer vladi ni uspelo doseči absolutne večine pri glasovanju o zaupnici, saj so se Lega, Bratje Italije in M5S odločili, da ne bodo sodelovali pri glasovanju, kar je dejansko povzročilo padec vlade.[24][25] Naslednji dan je Draghi po govoru pred poslansko zbornico uradno odstopil s položaja predsednika vlade.[26] Mattarella je sprejel njegov odstop, vendar je Draghi ostal na položaju začasnega premierja do oblikovanja nove vlade po splošnih volitvah leta 2022.[27][28] Nasledila ga je Georgia Meloni.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Profil na strani vlade

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1798502/Mario-Draghi
  2. ↑ http://www.nndb.com/lists/496/000063307/
  3. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  4. ↑ Mario Draghi, Biografie Online
  5. ↑ Draghi, l'istruzione dai gesuiti, i genitori persi a 15 anni: chi è l'uomo che ha salvato l'euro, Corriere della Sera
  6. ↑ I compagni di classe, da Montezemolo a Magalli: "Snider era il più bravo, ma Mario ci faceva copiare", Corriere della Sera
  7. ↑ I compagni di classe del nuovo governatore, Corriere della Sera
  8. ↑ »I compagni di classe del nuovo Governatore« (v italijanščini). corriere.it. Pridobljeno 5. septembra 2012.
  9. ↑ "Laurea a Mario Draghi in Scienze Statistiche", University of Padua
  10. ↑ The economic policy of Federico Caffè in our times, European Central Bank
  11. ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. februarja 2013. Pridobljeno 5. septembra 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  12. ↑ »'Whatever it takes' – a speech and its implications for the euro area«. www.kfw.de. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  13. ↑ "World's Greatest Leaders" Fortune Magazine. Retrieved 15 April 2015.
  14. ↑ Krugman, Paul (24. maj 2019). »Opinion | After Draghi (Wonkish)«. Pridobljeno 24. oktobra 2019 – prek NYTimes.com.
  15. ↑ »Mattarella invites Draghi to form a new government«. 2. februar 2021. Pridobljeno 2. februarja 2021 – prek Il Fatto Quotidiano.
  16. ↑ Johnson, Miles; Ghiglione, Davide (3. februar 2021). »Mario Draghi accepts mandate to form new Italian government«. Financial Times. Pridobljeno 4. februarja 2021.
  17. ↑ https://www.theguardian.com/world/2021/feb/12/mario-draghis-new-italian-government-to-be-sworn-in-on-saturday
  18. ↑ Giuffrida, Angela (13. julij 2022). »Italy's government on the brink as 5-Star threatens to boycott confidence vote«. The Guardian (v angleščini). Pridobljeno 13. julija 2022.
  19. ↑ Decreto aiuti, i 5S non voteranno la fiducia. Conte: "Le dichiarazioni di Draghi non bastano". Letta: "Serve una verifica". Meloni: "Alle urne" . La diretta della giornata, la Repubblica
  20. ↑ Draghi si dimette: «È venuto meno il patto di fiducia su cui si reggeva il governo» – Il testo del discorso ai ministri, Open
  21. ↑ Draghi al cdm,mi dimetto, venuto meno patto fiducia base governo, ANSA
  22. ↑ Borghese, Livia; Braithwaite, Sharon (14. julij 2022). »Italy's President Mattarella rejects Prime Minister Draghi's resignation«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 14. julija 2022.
  23. ↑ Il governo ottiene la fiducia, ma Lega, Forza Italia e M5S non votano. Draghi domani alla Camera Arhivirano 20 July 2022 na Wayback Machine., Rai News
  24. ↑ »DIRETTA Crisi di governo, Draghi al Quirinale da Mattarella«. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2022. Pridobljeno 20. julija 2022.
  25. ↑ »Fine del governo Draghi Lega, Forza Italia e M5s non votano la fiducia. Il premier stasera non sale al Quirinale«. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2022. Pridobljeno 20. julija 2022.
  26. ↑ di Redazione Online (20. julij 2022). »Cosa succede ora al governo, viste le possibili dimissioni di Draghi?«. Corriere.it. Arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2022. Pridobljeno 20. julija 2022.
  27. ↑ »Draghi potrebbe annunciare le dimissioni già domani alla Camera. Poi salirà al Quirinale da Mattarella«. 20. julij 2022.
  28. ↑ »Draghi ha dato le dimissioni«. Corriere della Sera (v italijanščini). 21. julij 2022. Pridobljeno 21. julija 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mario_Draghi&oldid=6258712«