Marie Skłodowska-Curie

Za druge pomene glej Curie (razločitev).

Marie Skłodowska-Curie
Rojstvo	Marya Salomea Skłodowska 7. november 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[…] Varšava, Kongresna Poljska, Ruski imperij[…]
Smrt	4. julij 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[…] (66 let) Sancellemoz, Passy
Bivališče	Poljska, Francija
Narodnost	poljska francoska
Področja	fizika, kemija
Ustanove	Pariška univerza
Alma mater	Pariška univerza Pariški inštitut za fiziko in kemijo
Mentor doktorske disertacije	Gabriel Lippmann
Doktorski študenti	André-Louis Debierne Óscar Moreno Marguerite Catherine Perey
Poznan po	radioaktivnost polonij radij
Pomembne nagrade	Nobelova nagrada za fiziko (1903) Davyjeva medalja (1903) Matteuccijeva medalja (1904) Nobelova nagrada za kemijo (1911)
Zakonec	Pierre Curie
Podpis

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie [marí skuódóuska kirí], poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Življenje in delo

Marie Curie je bila pionirka na področju raziskovanja sevanja, skupaj z Becquerelom in možem kot prva ženska Nobelova nagrajenka za fiziko in osem let kasneje tudi Nobelova nagrajenka za kemijo.

Rodila se je v Varšavi in se preselila v Pariz, kjer je na Sorbonni študirala kemijo in fiziko, ter postala prva ženska, ki je tam poučevala. Na Sorbonni je srečala svojega bodočega moža Pierra Curieja, s katerim sta skupaj proučevala radioaktivne snovi in leta 1898 odkrila, da uranova ruda (uranova svetlica) vsebuje neznano snov, ki je bolj radioaktivna od urana, pridobljenega iz nje. Do leta 1898 sta našla edino možno logično razlago za njuno opažanje. Uranova svetlica mora vsebovati neko neznano sestavino in tako je 26. decembra napovedala obstoj nove snovi. Leta 1902 sta po dolgem neprestanem delu in še posebej pri prečiščevanju radijevega klorida odkrila dva nova kemijska elementa; prvega sta po Mariejini rodni Poljski poimenovala polonij, drugega pa zaradi njegove močne radioaktivnosti radij. Za to odkritje in za nadaljnje preučevanje radija je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo. Curiejeva je poleg Paulinga edina, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni znanstveni področji. Tudi Bardeen je na primer prejel nagrado dvakrat, vendar obakrat za fiziko.

Od leta 1900 do 1908 je bila Curiejeva profesorica na dekliški normalki v Sevresu. Leta 1903 so jo kot doktorico znanosti pripustili na znanstveno fakulteto v Parizu, kjer je pozneje postala voditeljica vseh del na institutu, ki ga je vodil njen mož. Po njegovi smrti je zasedla njegovo mesto. Predavala je o radioaktivnosti in sorodnih vedah, pozneje pa je veliko dela opravila v svojem laboratoriju, kjer je izdelala študije o radioaktivnih organizmih. Poleg znanstvenega dela je vzgajala tudi svoji hčerki, Ireno in Evo. Med 1. svetovno vojno je organizirala 20 mobilnih sanitetnih avtomobilov z radioaktivnimi preparati, ki so jih zdravniki uporabljali za pomoč ranjenim vojakom na fronti. Obiskovala je lazarete, delila nasvete, postavljala aparate in poučevala strežno osebje. Večkrat je tudi sama preiskovala ranjence. Uredila je posebno službo za strežno osebje in teoretično ter praktično izobrazila mnogo bolničarjev, ki so pomagali zdravnikom na bojiščih. To šolanje je delovalo kot podružnica radiološkega instituta v Parizu. Po vojni so radiološki institut v Parizu popolnoma modernizirali in je deloval skupaj z laboratorijem za biologijo v tesni povezavi s Pasteurjevim zavodom.

Po moževi smrti je imela afero s fizikom Paulom Langevinom, ki je bil poročen.

Njeno znanstveno delo z radioaktivnimi elementi pa ji je uničilo zdravje, tako da je zbolela za levkemijo in leta 1934 v bližini francoskega kraja Sallanches tudi umrla in tako ni dočakala Nobelove nagrade svoje hčerke Irène Joliot-Curie, ki jo je ta prejela leto kasneje.

Priznanja

Poimenovanja

Po njej se imenuje asteroid 7000 Curie, ki ga je odkril Rigaux 6. novembra 1939 na Belgijskem kraljevem observatoriju v Uccleu.

Po njej se imenuje tudi najprestižnejši raziskovalno-izobraževalni program Evropske unije za doktorski in podoktorski študij - Ukrepi Marie Skłodowska-Curie, ki je del večletnih evropskih okvirnih programov za raziskovanje in inovacije.

Viri

• Curie, M. (1929), »Moje življenje in moje delo«, Življenje in svet (št. 20)
• Strnad, Janez (1998), Fiziki, 2. del, Ljubljana: Modrijan, str. 157–172, COBISS 53716736

Zunanje povezave

(v tujih jezikih)

• Muzej Marie Sklodovske-Curie v Waršavi Arhivirano 2005-04-26 na Wayback Machine.
• The Genius of Marie Curie: The Woman Who Lit Up the World (2013 BBC documentary)
• Out of the Shadows – A study of women physicists
• The official web page of Maria Curie Skłodowska University in Lublin, Poland Arhivirano 2008-12-17 na Wayback Machine. in English.
• Detailed Biography at Science in Poland website; with quotes, photographs, links etc.
• European Marie Curie Fellowships
• Marie Curie Fellowship Association Arhivirano 2011-07-17 na Wayback Machine.
• Marie Sklodowska Curie: Her Life as a Media Compendium Arhivirano 2005-08-30 na Wayback Machine.
• Marie and Pierre Curie and the Discovery of Polonium and Radium Chronology from nobelprize.org
• Annotated bibliography of Marie Curie from the Alsos Digital Library Arhivirano 2005-11-25 na Wayback Machine.
• Obituary, New York Times, 5 July 1934 Mme. Curie Is Dead; Martyr to Science
• Some places and memories related to Marie Curie
• Marie Curie on the 500 French Franc and 20000 old Polish zloty banknotes.
• Marie Curie v IMDb – Animated biography of Marie Curie on DVD from an animated series of world and American history – Animated Hero Classics distributed by Nest Learning.
• Marie Curie – More than Meets the Eye v IMDb – Live Action portrayal of Marie Curie on DVD from the Inventors Series produced by Devine Entertainment.
• Marie Curie v IMDb – Portrayal of Marie Curie in a television mini series produced by the BBC
• "Marie Curie and the Study of Radioactivity" Arhivirano 2013-10-31 na Wayback Machine. at American Institute of Physics website. (Site also has a short version for kids entitled "Her story in brief!" Arhivirano 2015-09-09 na Wayback Machine..)
• »Marie Curie Walking Tour of Paris«. Hypatia. Pridobljeno 7. novembra 2011.
• Works by Marie Curie at Internet Archive
• Works by Marie Curie at Gallica
• Akademsko drevo Marie Skłodowske-Curie na Physics Tree (angleško)
• Marie Skłodowska-Curie na Projektu Matematična genealogija (angleško)