Margarit
| Margarit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: plastnati silikati (filosilikati), skupina: sljude |
| Kemijska formula | CaAl2(Al2Si2)O10(OH)2 |
| Strunzova klasifikacija | 09.EC.30 |
| Klasifikacija DANA | 71.02.02c.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/c |
| Osnovna celica | a = 5,118 Å, b = 8,799 Å, c = 19,159 Å, Z = 4, β= 95,15°, V = 859,31 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 398,18 g/mol |
| Barva | Bela, siva, rožnato siva, rumenkasto siva |
| Kristalni habit | Luskast ali masiven |
| Kristalni sistem | Monoklinski kristalni sistem Monoklinski |
| Razkolnost | Dobra na {001} |
| Lom | Krhek |
| Trdota | 4 |
| Sijaj | Bisern |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prosojen do polprosojen |
| Gostota | 2,99 – 3,08 g/cm3, povprečna: 3,03 g/cm3, izračunana: 3,08 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,595 – 1,638, nβ = 1,625 – 1,648, nγ = 1,627 - 1.650 |
| Dvolomnost | δ = 0,012 - 0,032 |
| Pleohroizem | Brezbarven |
| Kot 2V | Izračunan: 28º - 46º, izmerjen: 26º - 67º |
| Disperzija | r < v |
| Ultravijolična fluorescenca | Kratkovalovna UV: nebesno moder, dolgovalovna UV: živo nebesno moder |
| Najpogostejše nečistoče | Na, Mg, Cr, Li, Mn, Fe, K, Ba, Sr, H2O |
| Radioaktivnost | Ne |
| Sklici | [1][2][3] |
| Glavne vrste | |
| Domača imena | Difanit, kalcijeva (tudi bisernata ali drobljiva) sljuda |
Margarit (iz grškega margaritos – biser) je s kalcijem bogat silikatni mineral iz skupine sljud s kemijsko formulo CaAl2(Al2Si2)O10(OH)2. Mineral tvori rožnato sive ali rumenkasto sive mase ali tanke luske. Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu.
Margarit nastaja običajno kot produkt preperevanja korunda, andaluzita in drugih aluminoznih mineralov. Skupaj z muskovitom in paragonitom nastaja tudi s preperevanjem psevdomorfov hiastolita. Margarit se v tem primeru pojavlja predvsem vzdolž temnih, z grafitom bogatih inkluzij, ki vsebujejo kristale hiastolita.
V Sloveniji so margarit našli v okolici Dravograda.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ Margarite Mineral Data
- ↑ Mindat.org
Viri
[uredi | uredi kodo]- Deer, W.A., R.A. Howie, J. Zussman (1963) Rock-forming minerals, Vol. 3, Sheet Silicates, str. 95-98.
