Mačke

Mačke; Fosilni razpon: Pozni Oligocen - recentno
	; Tiger (Panthera tigris)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Carnivora (zveri);
Družina:	Felidae (mačke); G. Fischer de Waldheim, 1817
Poddružine
	Felinae; Pantherinae; †Machairodontinae; †Proailurinae

Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri. So najbolj mesojeda družina izmed devetih. Najbolj znan predstavnik je domača mačka, ki jo je človek udomačil pred približno 10.000 leti. A družina obsega tudi vse ostale divje mačke, vključno z velikimi mačkami.

Družino delimo na dve poddružini: Pantherinae (kamor spadajo pripadniki rodu Panthera: lev, tiger, leopard, jaguar, snežni leopard, najbrž pa tudi edini živi pripadnik rodu Neofelis – dimasti leopard) in poddružino Felinae (kamor med drugim spadajo puma, jaguarundi, gepard, ris, ozelot, serval, karakal ter džungelska, črnonoga, saharska, zlata, marmorna, kitajska puščavska, zalivska, divja in domača mačka).

Prve domače mačke so se pojavile v oligocenu pred približno 25 milijoni let. V prazgodovinskem času je obstajala tretja poddružina Machairodontinae, ki je obsegala sabljezobe mačke, kot je dobro poznani sabljezobi tiger ali smilodon.

Razširjenost

Mačke srečamo v Evraziji, Afriki in Ameriki, od puščav do visokogorja, številne vrste pa so gozdne. Prvo mačko naj bi udomačili Egipčani, saj so le-te pomagale pri lovljenju glodavcev.

Zgradba telesa

Vse imajo zelo dobro razvita čutila, kremplje, bliskovite reflekse ter varovalno barvo. Znano je, da večina mačk lahko svoje kremplje vpotegne, s čimer dosežejo, da le-ti ostanejo ostri. Slišijo zvoke do 65 kHZ. So dobri plenilci in najpopolnejši mesojedi med sesalci. Vrste mačk so si zelo podobne. Razlike v zgradbi med tigrom in domačo mačko so zelo majhne. Zato je sistematika mačk zelo težavna.

Vse mačke, razen največjih, so zaradi svojih močnih krempljev izvrstne plezalke, zaradi njihove oblike pa nerodne pri sestopanju, zato neredko kakšna mačka obtiči na drevesu. Nekatere mačke pa tudi dobro plavajo: mačke pasme "turška van", ki izvirajo iz neposredne bližine jezera Van na vzhodu Turčije, imajo celo rade vodo in velikokrat plavajo, za razliko od večine drugih pasem/vrst. Večina mačk je samotarskih. Na smrčku in repu imajo žleze, s katerimi označujejo svojo lastnino.

Mačke so najbolj aktivne ob zori oz. mraku, čez dan pa najraje spijo, saj so zaradi nizkega števila znojnic nagnjene k pregrevanju, zaradi česar se ne smejo prenaprezati.

Največja vrsta mačke je sibirski tiger, ki lahko zraste do dolžine 3,5 m in tehta 300 kg. Še večji zraste liger, križanec med samcem leva in samico tigra.

Čutila

Vid

Vid je za mačke zelo pomemben. Mačje oči so ustvarjene za nočni lov in hitro opazijo nenadno gibanje plena. So velike in obrnjene naprej, da lahko na nočnem pohodu sprejmejo velike količine svetlobe. Lega oči omogoča stereoskopsko vidno polje, s čimer mačka zelo dobro oceni globino in s tem razdaljo. To uporabi pri napadu na plen, prav tako kot sova. Kot tega vidnega polja je pri mački 85°, pri konju 65° in pri človeku 120º, kar pomeni, da človek vidi izredno plastično. Mačke v temi odlično vidijo tudi zaradi odbojnih celic (Tapetum lucidum), ki svetlobo z mrežnice odbijejo nazaj na mrežnico (učinek ogledala), kjer so vidni čepki in paličice. Tako se učinek svetlobe podvoji. Ta refleksija je 130-krat močnejša kot pri človeku. Odvečno odbito svetlobo vidimo, če mački ponoči posvetimo v oči.

Sluh

Poleg odličnega vida mački v temi pomaga izreden sluh. Mačja ušesa so temu prilagojena.Sliši tudi ultrazvok. Nizke tone sliši slabše, zato se bolj odziva ženskam kot moškim. Dokazano je, da so mačke z modrimi očmi in belim kožuhom genetsko bolj nagnjene h gluhosti.

Voh

Mačka ima tudi odličen voh, vendar se pri lovu nanj ne zanaša. Z nosom samo preverja hrano in bere »sporočila« drugih mačk. Mačje čutilo za voh je tridesetkrat občutljivejše od človeškega.

Tip

Mačkin tip je z občutljivimi dlakami (tako na zapestjih kot na gobčku) zelo razvit. Tipajo z brčicami. Ko te zaznajo oviro, podatek sporočijo možganom itd.

Ailurofobija

Bolezen strah pred mačkami se imenuje ailurofobija.

Klasifikacija

Tradicionalno se mačke delijo v 5 poddružin – Felinae, Pantherinae, Acinonychinae (gepardi) in izumrle Machairodontinae in Proailurinae.^[1] Acinonychinae so verjetno uvrščeni napačno, saj glede na genske dokaze domnevajo, da so gepardi in pume bližnji sorodniki.

Razširjen seznam vrst

V spodnjem kladogramu je prikaz seznama vrst, ki spadajo v družino mačk (Felidae), iz same razporeditve pa je razvidna tudi medsebojna evolucijska sorodnost posamičnih vrst.^[2]^[3]

Felidae

Pantherinae

Panthera

	leopard (P. pardus)

	lev (P. leo)

jaguar (P. onca)

	snežni leopard (P. uncia)

	tiger (P. tigris)

Neofelis

	dimasti leopard (N. nebulosa)

	N. diardi

Felinae

Catopuma

	zalivska mačka (C. badia)

	Temminckova zlata mačka (C. temminckii)

Pardofelis

marmorna mačka (P. marmorata)

Caracal

	karakal (C. caracal)

	zlata mačka (C. aurata)

Leptailurus

serval (L. serval)

Leopardus

	mala pegasta mačka (L. geoffroyi)

	črna nočna mačka (L. guigna)

leopardja mačka (L. tigrinus)

	andska mačka (L. jacobita)

	pampska mačka (L. colocola)

	ozelot (L. pardalis)

	margaj (L. wiedii)

Lynx

	evrazijski ris (L. lynx)

	iberski ris (L. pardinus)

kanadski ris (L. canadensis)

rdečerjavi ris (L. rufus)

Puma	puma (P. concolor)

Herpailurus	jaguarundi (H. yagouaroundi)

Acinonyx

gepard (A. jubatus)

Prionailurus

	bengalska mačka (P. bengalensis)

	ribiška tigrasta mačka (P. viverrinus)

ploščatoglava mačka (P. planiceps)

rjasta mačka (P. rubiginosus)

Otocolobus

Pallasova mačka (O. manul)

Felis

džungelska mačka (F. chaus)

črnonoga mačka (F. nigripes)

saharska mačka (F. margarita)

	kitajska puščavska mačka (F. bieti)

	libijska mačka (F. lybica)

	divja mačka (F. silvestris)

	domača mačka (F. catus)

Legenda o nastanku mačk

Po legendi naj bi mačke nastale leta 4000 pr. n. št. na Noetovi barki med veliko povodnijo. Miši so se kljub Božji prepovedi namnožile in tako odžirale preveč živeža. Noe ni vedel, kaj naj naredi in med globokim razmišljanjem božal leva po glavi. Lev je kmalu kihnil in izpljunil par mačk. Mački sta se takoj lotili dela in pojedli vse miši.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Malcolm C. McKenna, Susan K. Bell: Classification of Mammals: Above the Species Level. Columbia University Press, New York 1997, 631 Seiten, ISBN 0-231-11013-8
↑ Johnson, Warren E.; Eizirik, Eduardo; Pecon-Slattery, Jill; Murphy, William J.; Antunes, Agostinho; Teeling, Emma; O'Brien, Stephen J. (6. januar 2006). »The late Miocene radiation of modern Felidae: a genetic assessment«. Science (New York, N.Y.). Zv. 311, št. 5757. str. 73–77. doi:10.1126/science.1122277. ISSN 1095-9203. PMID 16400146.
↑ Li, Gang; Davis, Brian W.; Eizirik, Eduardo; Murphy, William J. (Januar 2016). »Phylogenomic evidence for ancient hybridization in the genomes of living cats (Felidae)«. Genome Research. Zv. 26, št. 1. str. 1–11. doi:10.1101/gr.186668.114. ISSN 1549-5469. PMC 4691742. PMID 26518481.

Viri

Lovka, Milan; Tome, Staša; Lipej, Lovrenc; Kryštufek, Boris (2003). Živali: velika ilustrirana enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 123944192. ISBN 86-11-16527-6. OCLC 446428632.