Pojdi na vsebino

Limfom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Limfom
Folikularni limfom v bezgavki
Specialnosthematologija, onkologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10C81-C96
MKB-9202.8
ICD-O:9590–9999
MedlinePlus000580 000581
MeSHD008223

Limfóm je rak celic limfatičnega tkiva zaradi razraščanja limfocitov T ali B. Gre za skupno ime za mnoge bolezni, ki se lahko kažejo kot levkemija ali tumor bezgavk, vranice ali drugih organov, tumorske celice so navadno podobne posameznim stopnjam običajne limfocitne diferenciacije. Z imunohistokemičnimi tehnikami se določajo različni antigeni na površini celic, kar omogoči določitev vrste celic in stopnje malignosti.[1]

Razvrstitev

[uredi | uredi kodo]

Obstajata dve poglavitni vrsti limfomov: Hodgkinovi (HL) in ne-Hodgkinovi limfomi (NHL),[2] poleg tega pa še multipli mielom in imunoproliferativna bolezen.[3] Ne-Hodgkinovi limfomi predstavljajo okoli 90 % vseh primerov in zajemajo številne podtipe.[2][4]

Limfome lahko delimo tudi glede na prizadeta limfatična tkiva:[5]

  • sekundarna limfatična tkiva:

Delimo jih lahko tudi glede na tip celic, iz katerih vzniknejo. Limfom lahko namreč nastane iz limfatičnih celic B, T, ali iz naravnih celic ubijalk.[5]

Razvrstitev SZO

[uredi | uredi kodo]

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2001 objavila svojo razvrstitev limfomov ter jo leta 2008 posodobila.[6][7] Gre za razvrstitev na osnovi vrste prizadetih celic (oziroma katerim normalnim telesnim celicam so rakave celice najbolj podobne) in glede na fenotipične, molekularne in citogenetične lastnosti. Po SZO obstajajo tri velike skupine limfomov: limfomi limfocitov B, limfomi limfocitov T in limfomi naravnih celic ubijalk, zajete so pa tudi druge manj pogoste vrste. Hodgkinovi limfomi so kot v predhodnih razvrstitvah svoja skupina, a spadajo med novotvorbe zrelih limfocitov B.

Podvrste

[uredi | uredi kodo]
Neoplazme zrelih limfocitov B
Z DNK-mikromrežo analizirana Burkittov limfom in difuzni velikocelični B-limfom s prikazom razlik v genskem izražanju; barve prikazujejo raven izražanja: z zeleno so prikazani geni, ki se v limfomskih celicah premalo izražajo, z rdečo pa geni, ki se prekomerno izražajo.
Neoplazme zrelih limfocitov T in naravnih celic ubijal
Hodgkinovi limfomi
Limfoproliferativne bolezni, povezane z imunsko pomanjkljivostjo
  • povezane s primarno imunsko motnjo
  • povezane z virusom HIV
  • posttransplacijske limfoproliferativne bolezni
  • povezane z zdravljenjem z metotreksatom
  • primarni limfom osrednjega živčevja (pojavlja se najpogosteje pri imunsko oslabljenih bolnikih, predvsem pri bolnikih z aidsom)

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]
Prikaz limfona in limfatičnega sistema

Limfom lahko spremljajo različni nespecifični bolezenski znaki. Če ti znaki vztrajajo dlje časa, je treba medicinsko izločiti verjetnost, da gre za limfom:

Epidemiologija

[uredi | uredi kodo]

Pojavnost Hodgkinovih limfomov je v zadnjih letih približno enaka, pojavnost ne-Hodgkinovih limfonov pa se rahlo povečuje. Leta 2008 je bilo v Sloveniji 37 novih primerov HL ter 281 novih primerov NHL. Slednji se pojavljajo približno 3–4-krat pogosteje kot HL, skupno pa predstavljajo 2,5 do 5 % vseh rakov. HL se pogosteje pojavlja v starostni skupini od 15. do 34. leta in v starostni skupini po 50. letu. Pogostost pojavljanja NHL narašča s starostjo.[5]

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Limfomi se zdravijo s sistemsko terapijo (s kemoterapevtiki in biološkimi zdravili), z obsevanjem, s kombinacijo obeh navedenih metod, redko tudi kirurško. Pri izbiri zdravljenja je poleg vrste limfoma pomembno tudi, ali gre za nizkomaligen ali za agresiven limfom. Zdravljenje s sistemsko terapijo poteka običajno s kombinacijo več kemoterapevtikov, lahko z dodatkom biološkega zdravila v določenem časovnem sosledju. Obsevanje kot samostojna oblika zdravljenja se uporablja predvsem pri lokaliziranih indolentnih (nizkomalignih) limfomih, sicer pa kot dopolnilna metoda sistemskemu zdravljenju. Včasih pri zdravljenju limfomov pride v poštev visokoodmerna kemoterapija/obsevanje s presaditvijo kostnega mozga. Po zaključenem zdravljenju je potrebno redno spremljanje pacienta zaradi možne ponovitve bolezni ter pravočasnega odkrivanja drugega raka.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524797/limfom?query=limfom, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 9. 12. 2014.
  2. 2,0 2,1 The Lymphoma Guide Information for Patients and Caregivers (PDF). Leukemia and Lymphoma Society. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. julija 2014. Pridobljeno 20. junija 2014.
  3. World Cancer Report 2014. World Health Organization. 2014. str. Chapter 5.13. ISBN 9283204298.
  4. »Lymphoma«. NCI. Pridobljeno 13. junija 2014.
  5. 5,0 5,1 5,2 Onkološki inštitut Ljubljana - Maligni limfomi. Dostopno 8. 7. 2014.
  6. Swerdlow, Steven H.; International Agency for Research on Cancer; World Health Organization (2008). WHO classification of tumours of haematopoietic and lymphoid tissues. World Health Organization classification of tumours. Zv. 2 (4th izd.). International Agency for Research on Cancer. ISBN 9789283224310.
  7. Jaffe, Elaine Sarkin (2001). Pathology & Genetics: Tumours of Haematopoietic and Lymphoid Tissues. WHO classification of tumours, pathology and genetics series. Zv. 3. IARC. ISBN 978-92-832-2411-2.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 »About Lymphoma«. Lymphoma Research Foundation. Pridobljeno 22. decembra 2012.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 9,7 »Warning Signs of Lymphoma — First Signs of Lymphoma«. Lymphoma.about.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2012. Pridobljeno 1. decembra 2012.
  10. http://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/maligni_limfomi/osnove_zdravljenja_in_spremljanje_bolnikov_po_zakljucenem_zdravljenju/, vpogled: 9. 12. 2014.