Lezginščina
| Lezginščina | |
|---|---|
| лезги чIал lezgi čʼal | |
| Izgovarjava | lezɡi tʃʼal |
| Materni jezik | Rusija in Azerbajdžan, govorijo ga tudi v Gruziji, Kazahstanu, Kirgizistanu, Turčiji, Turkmenistanu, Ukrajini in Uzbekistanu |
| Področje | Južni Dagestan, zahodna obala Kaspijskega morja, osrednji Kavkaz |
| Etničnost | Lezgini |
Št. maternih govorcev | 790.000 (2007–2010)[1] |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Dagestan |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-2 | lez |
| ISO 639-3 | lez |
| Glottolog | lezg1247 |
Lezgínščina (lezginsko лезги чIал, lezgi čʼal) je jezik Lezginov, ki živijo v jugovzhodnem delu Dagestana in na severu Azerbajdžana. Spada v lezginsko podskupino severovzhodne (naško-dagestanske) skupine kavkaških jezikov.
Po podatkih vseruskega popisa prebivalstva iz leta 2010 število govorcev lezginščine v Ruski federaciji znaša 402.173[2]. V Azerbajdžanu je na popisu prebivalstva leta 1999 lezginščino kot materni jezik navedlo 178 tisoč ljudi, vendar Inštitut za etnologijo in antropologijo Ruske akademije znanosti število lezginskega prebivalstva v Azerbajdžanu ocenjuje na vsaj 250 tisoč [3].
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Lezginščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
- ↑ »Informacijsko gradivo o končnih izidih vseruskega popisa prebivalstva iz leta 2010 (v ruščini)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2021. Pridobljeno 3. maja 2012.
- ↑ Etnična sestava prebivalstva Azerbajdžana (po popisu iz leta 1999, v ruščini)
