Leadhillit
Videz
Leadhillit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | karbonatni minerali |
Kemijska formula | Pb4SO4(CO3)2(OH)2 |
Strunzova klasifikacija | 5.BF.40 |
Klasifikacija DANA | 17.1.2.1 |
Kristalna simetrija | P21/a |
Osnovna celica | a = 9,11, b = 20,82 c = 11,59 [Å]; β = 90,46°; Z = 8 |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 1.078,90 g/mol |
Barva | brezbarven do bel, siv, rumenkast, bledo zelen do moder |
Kristalni habit | običajno psedo-hekdagonalen, tenko do debelo ploščat {001} s heksagonalnim obrisom |
Kristalni sistem | monoklinski |
Dvojčičenje | običajno dvojčičen po ravnini {140} |
Razkolnost | popolna {001} |
Lom | nepopoln do školjkast |
Žilavost | lahko se reže |
Trdota | 2 1⁄2 do 3 |
Sijaj | diamanten, smolast, bisern |
Barva črte | bela |
Prozornost | prozoren do prosojen |
Specifična teža | 6,55 |
Optične lastnosti | dvoosen (-) |
Lomni količnik | nα = 1,87, nβ = 2,00, nγ = 2,01 |
Dvolomnost | 0,140 |
Kot 2V | 10° |
Disperzija | močna, r<v |
Ultravijolična fluorescenca | rumenkasta fluorescenca v dolgovalovni in srednjevalovni UV svetlobi |
Topnost | topen v HNO3 |
Pretvorbe | v leadhillit lahko preprerijo galenit, kalcit in susanit, sam pa lahko preperi v ceruzit, kalcit in susanit |
Drugo | ni radioaktiven |
Sklici | [1][2][3][4] |
Leadhillit je svinčev sulfatno-karbonatno-hidroksidni mineral, pogost spremljevalec anglezita. Njegova idealna kemijska formula je Pb4SO4(CO3)2(OH)2.[5] Leadhillit kristalizira v monoklinskem sistemu, vendar zaradi dvojčičenja razvije psevdo-heksagonalne oblike. Kristali so prozorni do prosojni, različno obarvani in imajo diamanten lesk. Mineral je precej mehak z Mohsovo trdoto 2,5[5] in ima relativno visoko specifično težo 6,26 do 6,55.
Odkrit je bil leta 1632 v rudniku Susannah, Leadhills, grofija Lanarkshire, Škotska. Njegova polimorfa sta trigonalni suzanit in ortorombski macphersonit. [1][2][4] Ime je dobil leta 1832 po svojem tipskem nahajališču.[1][2][4]
-
Bledo sivo-modri leadhillit iz Tsumeba
-
Leadhillite iz rudnika Beer Cellar Mine, Missouri, ZDA
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Gaines, R.V., et al. (1997) Dana’s New Mineralogy, Eighth edition, Wiley ISBN 978-0471193104
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Leadhillite on Mindat.org
- ↑ Leadhillite data on Webmineral
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Leadhillite data in the Handbook of Mineralogy
- ↑ 5,0 5,1 Spencer, Leonard James (1911). "Leadhillite" . V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica. 16 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 320.