Labin
Labin | |||
---|---|---|---|
Naselje in občina | |||
Pogled na staro mestno jedro Labina | |||
| |||
Koordinati: 45°05′33″N 14°07′26″E / 45.09250°N 14.12389°E | |||
Država | Hrvaška | ||
Županija | Istrska | ||
Upravljanje | |||
• župan | Valter Glavičić | ||
• zavetnik mesta | Sveta Marija | ||
Nadm. višina | 231 m | ||
Časovni pas | UTC 1 (CET) | ||
Poštna številka | 5220 Labin | ||
Omrežna skupina | 385 (52) | ||
Avtomobilska oznaka | PU | ||
Spletna stran | www.labin.hr |
Labin (italijansko Albona) je mesto v jugovzhodni Istri na Hrvaškem in sedež istoimenske mestne občine (Grad Labin) z 10.616 prebivalci (2021), ki upravno spada pod Istrsko županijo. Samo mesto je leta 1991 štelo več kot 9.000 ljudi, leta 2021 jih je imelo 5.806. Labin je ena od občin, kjer živi avtohtona slovenska manjšina v Istri. V upravno območje mesta Labin spadata tudi pristanšče in letovišče Rabac ter primestno naselje Vinež, skupaj z katerim ima mestno območje strnjene poselitve okoli 7.000 prebivalcev.
V petih lokalnih skupnostih v okolici, imenovanih tudi "Labinščina" (nekdanja Občina Labin), kamor sodi tudi rudarsko mesto in občina Raša, živi skupaj 21.000 ljudi.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Leži 5 km severozahodno od pristanišča Rabac na 320 mnm visoki planoti, ki se hitro spušča v dolino potoka Rabac proti morju. Labin leži ob glavni cesti Reka - Pulj. Od Reke je oddaljen 60, od Pule pa 43 km. Labin je bil rudarsko središče Podlabinskega premogovnega bazena, ki pa je z opustitvijo rudarjenja precej zgubil na svojem pomenu.
Današnji Labin je sestavljen iz dveh naselij: iz starega naselja - mesta na hribu ali Labina v ožjem pomenu besede, in novega Labina - rudarskega naselja Podlabina. Stari Labin je najbolj ohranjen predstavnik akropolskega naselja v Istri.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Na kraju, kjer stoji današnji Labin je bilo že prazgodovinsko naselje in kasneje rimska Albona. Pri arheoloških izkopavanjih so našli kamnite fragmente, ki so pripadali antičnemu naselju. V srednjem veku je bil Labin v posesti Oglejskega patriarha, od 1420 pa je pripadal Benetkam, ki so naselje obzidale z obrambnim zidom. V 17. stol. se prične Labin širiti izven obzidja, ter se postopno gradi na severozahodni strani starega naselja.
Labinska republika
[uredi | uredi kodo]- fašistične provokacije, zasedli premogovnik, organizirali rdeče straže, prevzeli oblast v mestu in razglasili Labinsko republiko, ki se je obdržala do 8. aprila 1921, ko je bila rudarska akcija zlomljena z oboroženo intervencijo. Labinski rudarji so 2. marca 1921, da bi podprli svoje ekonomske zahteve in odgovorili na
Ljudje povezani z Labinom
[uredi | uredi kodo]V Labinu so se rodili:
- Matija Vlačić Ilirik, hrvaški protestantski teolog (1520–1575)
- Josip Belušić, hrvaški izumitelj
- Anteo Ukušić, hrvaški učitelj in politik
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Demografija
[uredi | uredi kodo]Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 | 2021 |
1641 | 2084 | 2011 | 2115 | 1879 | 1799 | 2557 | 2319 | 4011 | 6228 | 6649 | 7261 | 8530 | 9036 | 7904 | 6893 | 5806 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.